Stopnjevanje družbene polarizacije, v kateri so najbolj sliš(a)na najbolj zaostrena stališča, ter zapiranje v »mehurčke« enako mislečih, kjer je pomembno predvsem potrjevanje lastnih stališč, ne pa izmenjava različnih pogledov in čim boljših argumentov, sta le dva izmed pojavov, ki že dalj časa, sploh pa v napetih epidemijskih razmerah, vplivata na raven kulture javne razprave. Gre za pojave, ki so sicer značilni za večino sodobnih družb, a za slovensko, že pregovorno zaznamovano z »razklanostjo«, je to dogajanje še toliko bolj izrazito.

Kakšna je v takih okoliščinah vloga, pa tudi odgovornost tistih, ki s svojo pisno ali govorjeno besedo kot kolumnisti, komentatorji, moderatorji vstopajo v javni prostor; kaj je temeljno vodilo njihovega javnega nastopanja? Vprašanji smo naslovili na pisce in govorce različnih generacij, različnih nazorskih usmeritev, različnih slogov, ki so nastopali in še nastopajo v različnih medijih (Siol.net, Delo, TV Slovenija, Finance, Reporter, Outsider, Faktor na TV3, Ius-Info, Nova24TV.si …).

V anketi, ki jo lahko v celoti preberete v novi številki Družine, so poleg Alenke Puhar, Petra Gregorčiča in Mateja Avblja – njihove odgovore lahko preberete v nadaljevanju – sodelovali še Dimitrij Rupel, Vlasta Nussdorfer, Nina Granda, Boštjan Marko Turk in Valentina Smej Novak.


Alenka Puhar FOTO: Ana Kovač/Siol.net

Alenka Puhar:

Principi za vsakršne čase

Ne bi rekla, da se v teh zaostrenih časih vedem bistveno drugače kot v prejšnjih, bolj »topih«. Neki osnovni principi, ki združujejo poštenje, verodostojnost, resnicoljubnost, spodobnost, morajo po mojem prepričanju veljati v vsakršnih časih. Osnovna pravila, ki se jih držim pri javnem oglašanju, so tale: 1. Pišem o stvareh, o katerih nekaj vem. 2. O stvareh, kjer sem negotova, poskušam čim več zvedeti. V ostalem pri pisanju pazim na slog. Imam precej razvit čut za slogovne učinke in posebnosti; če se le da, se izognem izrazito grobim, vreščečim in vulgarnim izrazom, ki so verbalni ekvivalenti kiča. Zavedam se, da je zaradi te zadržanosti moj glas omejen na ozko publiko. Iz lastnih izkušenj vem, da se včasih obnese malo robatosti; Zdomski lanski sneg ni zbudil posebne pozornosti, ko pa je isto besedilo dobilo za naslov še neko ministrico, se je vse spremenilo … No, v glavnem pa mi ni nič do tega, da bi v kratki kikli z dvignjenim palcem postavala ob robu informacijske avtoceste in upala, da me bodo opazili in povzdignili v influencerko, ikono, legendo in kar je še tega in takega.

Peter Gregorčič (v sredini) kot komentator v oddaji Faktor na TV3 FOTO: zajem zaslona

Peter Gregorčič:

Sinergija različnih pogledov

Javno izražanje različnih pogledov in stališč je za delovanje demokracije nujno. Skupnost, v kateri odpiranje občutljivih političnih in družbenih vprašanj ni zaželeno, ima dve slabi izbiri. Prva je ta, da se ključnih vprašanj sploh več ne odpira in se javna razprava omeji le na pogovore »o vremenu«. Druga pa je neprestan politični boj, v katerem ni več prostora za vsebinske rešitve. Tak boj se običajno zoži zgolj na vprašanji, kdo je proti komu ter kdo je dober in kdo slab. V tovrstni razpravi soočenje argumentov zamenja dehumanizacija sogovornika, kar izniči človekovo dostojanstvo kot temeljno vrednostno izhodišče demokratične ureditve. Nobena od opisanih izbir ne vodi k večji blaginji družbe, saj je za blaginjo potrebna sinergija različnih pogledov. Različnosti bi se zato morali veseliti, jo spodbujati in celo nagrajevati.

Ker smo družba svobodnih ljudi, je način komunikacije vedno svobodna izbira posameznika. Sam pa najbolj cenim tiste, ki znajo v svojih nastopih poiskati in izpostaviti kakšno dobro lastnost tudi pri delu javnosti z nasprotnimi stališči ali celo z nasprotnim svetovnim nazorom. V takih ljudeh vidim zrele osebnosti. Kot kristjan se trudim v svoje nastope vključevati pozitivna sporočila. Verjamem, da poudarjanje pozitivnih vidikov naše vsakdanje stvarnosti predstavlja humus za grajenje zavezništev. Prepričan sem tudi, da prav vera, upanje in ljubezen (1 Kor 13) omogočajo izhod iz trenutne polarizacije in radikalizacije. Zato se mi jih zdi smiselno spodbujati tudi preko javne razprave.

Matej Avbelj FOTO: Tatjana Splichal

Matej Avbelj:

Moč argumentov in dialoga

Temeljno vodilo mojega nastopanja v javnosti je na prvo mesto postaviti najboljše prakse strokovnega razlogovanja in šele nato lasten vrednostni pogled, ob zavedanju, da je dobro in prav, da v družbi obstaja pluralizem pogledov na praktično vsa najpomembnejša vprašanja našega sobivanja. Verjamem v moč argumentov, predvsem pa v dialog, ki naj različno misleče spravi vsaj na skupni pogovorni imenovalec, na katerem naj prisluhnejo argumentom drugega in v luči njihove prepričljivosti tudi izboljšajo ali celo spremenijo lastna stališča. Čeprav obstaja ena sama resnica, nihče izmed nas ljudi nima monopola nad njo in vsi smo zavezani v spoštovanju medsebojnih razlik iskati najbolj prepričljive poti do nje.