Pred kratkim sem se – prvič po dolgoletnem delu od doma – zaposlila za polni delovni čas. To je v naše družinsko življenje vneslo kar veliko spremembo. Na novo iščem ravnotežje med vsemi svojimi vlogami in obveznostmi. Pogosto se vprašam, kaj sploh je naravni ritem. Glede na to, da sem se mu toliko časa posvečala in se mu prilagajala, kolikor se je dalo, je prehod na 40-urni delovnik res tuj našemu dosedanjemu načinu življenja.

Ko pregledam dan, vidim, da sem marsikaj naredila. In tudi ko sproti preverjam, kako mi gre, prepoznam, da je delo, ki ga v tistem trenutku opravljam, smiselno in pomembno – za skupnost, za družino. Kljub temu čutim dezorientacijo. Na novo vrednotim, kaj pomeni izpolnjen dan, na novo preverjam, ali je moja odločitev dobra za otroke, zame, za naju.

Za začetek mi je bilo najbolj pomembno, da fizično zmorem novi ritem – da kljub novim obveznostim dovolj spim, zdravo jem, se gibam. A še naprej skrbeti za svoje druge potrebe, ki sem jih v letih...