Včasih starši tarnamo, da se otroci obračajo na nas le, kadar vedo, da bodo od nas nekaj prejeli. V takem primeru se čutimo nespoštovani in kar nekoliko razvrednoteni. Želimo si, da se otrok ne bi osredotočal zgolj na to, kar od nas dobi, ampak da bi nas spoznal v srce. Da bi začutil, kako ga imamo radi. Da bi se veselil časa, ki ga preživimo z njim. In ne nazadnje, da bi rad prisluhnil našim besedam.

Podobno se tudi mi večkrat v odnosu z Bogom osredotočamo zgolj na to, kaj ga bomo prosili. On pa si predvsem želi, da bi spoznali njega in njegovo ljubezen do nas. Dobro je, da se vprašamo, kako oziroma s čim mi otrok pripravi največje veselje. In dobili bomo odgovor, kako sem jaz lahko v veselje nebeškemu Očetu.