Iskanje lepšega življenja
Iskanje lepšega življenja
Zgodba o Ruti in Boazu
Junakinja romana Ruta je Moabka, pripadnica ljudstva, ki ga imajo Judje za manjvredne. Njeni domači je ne cenijo, vedno je zapostavljena in o ljubečih odnosih lahko le sanja. Njena srčna želja je pripadati in biti ljubljena. In Gospod ji željo izpolni. Vodi jo k Judinji Naomi, s katero se odpravita v njej neznano in novo deželo, kjer jo čaka drugačno, lepše življenje. Gospod ji na pot postavi veliko preizkušenj, ki jih Ruta v veliki ljubezni in zvestobi do Naomi pogumno premaguje. Gospod ji zvestobo povrne s svojim blagoslovom in ji nakloni lepše življenje, o katerem je vedno sanjala in si ga želela. V Judovi deželi spozna Boaza in srce jo od tedaj vleče le k njemu, vendar se ima za nevredno. Kako bi jo lahko ljubil tako ugleden mož? Tudi Boaz, kateremu življenje tako kot Ruti ni prizanašalo, ima oči le zanjo. Kako bi takšno lepo in dobro dekle lahko ljubilo toliko starejšega od nje? Ker sta se Ruta in Boaz prepustila v božje roke, je Bog poskrbel, da je nevredna Moabka spoznala svojo resnično vrednost in je starejši Boaz spoznal, da njegova starost ni ovira za ljubezen, ki jima jo je naklonil Bog.
Močna izkušnja za bralca
Izkušnja branja tako bogate in globoke knjige, kot je roman Na polju milosti, je za bralca lahko še posebej močna. Kljub stoletjem in tisočletjem ter popolnoma različni kulturi, ki bralca ločujejo od Rute in Boaza, se ta lahko z njima poistoveti, z njima trepeta, občuti njuno stisko in žalost in se nazadnje z njima smeji ter veseli Gospodove roke, ki ju vodi k sebi in tako v lepše življenje.
Ta knjiga se ne sme in ne more na hitro preleteti, ker ni ena od številnih knjig, ki ti zapolnijo nekaj večerov, potem pa se nanje ne spomniš več. To je knjiga s preprostim, a izrednim sporočilom, ki oplemeniti najgloblje kotičke srca in vere.
Bog ljubi vse ljudi
Ena od stvari, ki jih bralec v romanu (znova) spozna, je tudi resnica, da Bog ljubi vse ljudi in jih vodi k sebi, ne glede na narodnost, vero (nevero) in družbeni položaj. Za nekatere ima zelo posebne načrte, kot jih je imel za Moabko Ruto. Rute so se v Judovi deželi izogibali, ker je bila v njihovih očeh manjvredna. Bog pa jo je ljubil, ji naklanjal sijajne darove kljub njeni »manjvrednosti« in jo popeljal v lepše življenje.
Bralec lahko skupaj z Ruto le sprejme božjo ljubezen, ki nima meja, in se ponižno pusti voditi. Stopimo z Ruto na polje, kjer nas nedvomno čaka božja milost!
Tessa Afshar o svojem delu
»Pisanje romanov mi je v užitek, deloma zato, ker s pomočjo zgodb svojim bralcem pomagam ponotranjiti nekatere resnice in jih z njimi opominjam, da nas Bog ljubi in da smo njegovi ljubljeni otroci. Njegov Sin, Jezus, nam je vedno blizu. Naklanja nam svojo ljubezen in želi, da ozdravimo svoja srca, si odpustimo napake in prenovimo življenje. Če so vam všeč zgodovinski romani, stari filmi, kot sta Ben Hur in Quo Vadis, ter svetopisemske zgodbe, bodo moji romani kot nalašč za vas. Smejali se boste, jokali, v junakih zgodb našli prijatelje, ki bodo vaši novi spremljevalci na poti življenja. To so med drugim Eliana, Ruta, Rahába, Sara in Nehemija, ki bodo z vami delili svoje upe, negotovost, osamljenost, strahove in zmage.«
Irena Modrijan
O pisatejici
Pisateljica Tessa Afshar se je rodila v muslimanski družini v Iranu. Ko so se njeni starši ločili, se je pri štirinajstih letih preselila v Anglijo. Študij je nadaljevala v ZDA, ki so kasneje postale tudi njen dom. Pri dvajsetih se je spreobrnila v krščanstvo in se vpisala na študij teologije. Pridobljeno znanje zdaj s pridom uporablja pri vodenju bibličnih skupin za ženske in pri pisanju uspešnih romanov, ki nastajajo po navdihu svetopisemskih ljubezenskih zgodb. Eden od njih je tudi Na polju milosti.
Odzivi bralcev
»V romanu Na polju milosti je opisana še ena zelo znana svetopisemsko zgodba o Moabki Ruti, ki se je zapisala v rodovnik kralja Davida in Jezusa Kristusa. Tessa Afshar je znova, na videz brez truda, vdihnila življenje prekrasni ljubezenski zgodbi. Ob slikovitih podobah in popolnih opisih Judove dežele, Boazovih polj, nam junaki te zgodbe - Ruta, Naomi in Boaz – dobesedno stopijo pred oči. Prizori in vonjave podeželja, Naomijina zagrenjenost, Rutina predanost in Boazovo junaštvo so opisani s takšno prepričljivostjo, občutkom in verodostojnostjo, da jih pisatelj 21. stoletja, stoletja in stoletja kasneje, ne bi mogel bolje opisati.«
»Izjemno poetično se mi zdi, da se Boaz zaljubi in se poroči s Kánaanko, ki je vzljubila Gospoda, tako kot sta ga vzljubila njegova oče in mati. Tudi Rahábini dragulji so našli pot v ljubezensko zgodbo o Ruti in Boazu, s čimer me je pisateljica močno razveselila.«
»Čudovita, bogata in privlačna ljubezenska zgodba, ki širi verska in zgodovinska obzorja in poglobi vero v Gospoda, ki nas neizmerno ljubi in nas vedno želi voditi v lepše življenje.«