Minuli konec tedna je v Vatikanu izšla apostolska konstitucija papeža Frančiška z naslovom Vultum Dei Quaerere (Iskanje Božjega obličja) o ženskem kontemplativnem življenju. Sveti oče besedilo začenja z besedami: »Iskanje Božjega obličja se prepleta skozi zgodovino človeštva, ki je poklicano k ljubezenskem pogovoru s Stvarnikom. Posvečene osebe, ki prav zaradi posvečenja hodijo za Gospodom na poseben, preroški način, so poklicane odkriti znamenja Božje navzočnosti v vsakdanjem življenju, da bi tako postale razumne sogovornice, ki znajo prepoznati vprašanja, ki jih postavljata Bog in človeštvo.« Papež Frančišek v uvodnem delu predstavi tudi pomen in začetke tega posebnega posvečenja v Cerkvi.



»Vse od prvih stoletij je Cerkev pokazala veliko spoštovanje ter iskreno ljubezen do moških in žensk, ki so dovzetni za Očetov klic in za delovanje Duha, izbrali hojo za Kristusom bolj od blizu, da bi se z nedeljenim srcem posvetili Njemu. Gnani z brezpogojno ljubeznijo do Kristusa in človeštva, predvsem do ubogih in trpečih, so poklicani posnemati v različnih oblikah kot posvečene device, vdove, puščavniki, menihi in redovniki, Jezusovo čisto, ubogo in pokorno zemeljsko življenje… Žensko kontemplativno življenje je v Cerkvi ter za Cerkev vedno predstavljalo moleče srce, varuhinjo zastonjskosti in bogate apostolske rodovitnosti ter bilo vidna priča skrivnostne in raznolike svetosti.« Papež Frančišek nato razloži razvoj tega posebnega posvečenja, ki je v osnovi odgovor ljubezni na ljubezen Kristusa-ženina.

»Drage kontemplativne sestre, kaj bi bilo brez vas od Cerkve in od tistih, ki živijo na obrobjih človeškega ter delujejo kot sprednje straže evangelizacije?«, v dokumentu sprašuje papež Frančišek in dodaja: »Cerkev zelo ceni vaše v celoti podarjeno življenje. Cerkev računa na vašo molitev in na vašo daritev, da lahko prinaša moškim in ženskam današnjega časa blagovest evangelija. Cerkev vas potrebuje!«

V tem delu papež nakaže, kako je koncilsko in papeško Učiteljstvo pokazalo posebno spodbudo do različnih oblik posvečenega življenja preko različnih dokumentov. »Petdeset let po II. vatikanskem koncilu, ter po posvetovanju in pozornem razločevanju se mi je zdelo potrebno ponuditi Cerkvi, posebej samostanom latinskega obreda, pričujočo apostolsko konstitucijo, ki upošteva bodisi intenzivno in rodovitno prehojeno pot Cerkve v zadnjih desetletjih v luči nauka II. ekumenskega vatikanskega koncila kot spremenjeno družbeno kulturno stanje.

»Posvečeno življenje je zgodovina strastne ljubezni do Gospoda in človeštva. V kontemplativnem življenju se ta zgodovina dan za dnem odvija v strastnem iskanju Božjega obličja, v intimnem odnosu z Njim.« Papež nato predstavi pomen osebne in skupne molitve ter postavi za zgled Marijo kot summa contempatrix.

»Da bi kontemplativne sestre dosegle zgoraj opisan namen njihove posebne poklicanosti, vas vabim, da razmišljate in razločujete o naslednjih dvanajstih temah posvečenega življenja na splošno ter še posebej iz meniškega življenja: formacija, molitev, Božja Beseda, evharistija in zakrament sprave, bratsko (sestrinsko) življenje v skupnosti, avtonomija, povezovanje, klavzura, delo, tišina, sredstva obveščanja in askeza.« Papež nadalje v dokumentu bolj podrobno poglobi vsako od teh tem.

»Drage sestre, kar sem zapisal v tej apostolski konstituciji, predstavlja za vas, ki ste objele kontemplativni poklic, veljavno pomoč za prenovitev vašega življenja ter vašega poslanstva v Cerkvi in v svetu. Da bo lahko Gospod uresničil svoje delo v vaših srcih ter vas v polnosti preoblikoval v Sebi, poslednjem cilju kontemplativnega življenja, in bodo vaše skupnosti ali bratstva (sestrinstva) resnične šole kontemplacije in molitve… Drage kontemplativne sestre, dobro veste, da je tako vaša, kakor vsaka oblika posvečenega življenja dar Cerkvi, se porodi v Cerkvi in raste v Cerkvi ter je vsa usmerjena v Cerkev. Bodite torej v globokem občestvu s Cerkvijo, da boste postale živo nadaljevanje skrivnsoti Marije, device, neveste in matere, ki sprejme in ohranja Besedo, da bi jo potem vrnila v svet in s tem prispevala h Kristusovemu rojstvu in rasti v srcih ljudi, žejnih, čeprav pogosto nevede, Njega, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

Na koncu apostolske konstitucije je določbeni zaključek, v katerem je podrobno določeno, na katerih področjih oziroma v katerih dokumentih to besedilo prinaša kakršne koli spremembe.

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)