Tako kot je za uspešnega športnika ali glasbenika pomembno, da ga najprej žene navdušenje do gibanja ali glasbe (potem pa vedno nastopi trdo delo), tako se tudi učitelji, vzgojitelji in profesorji najprej srečajo s pedagoškim žarom, z veseljem do bivanja z mladimi, z navdušenjem nad spremljanjem mladih pri njihovi osebnostni rasti. Potem pa nastopi realnost.

Poklic učitelja ne prinaša bogastva, še zlasti na začetku poklicne poti. Motivacija za učiteljski poklic je povezana z drugimi prednostmi tega poklica in temelji predvsem na notranjem zadovoljstvu. V zadnjem času spremljamo poročila o tem, da pedagoškega kadra primanjkuje in da se za ta poklic iz-
obraženi mladi raje odločajo za druga dela, ki so manj stresna in bolje ovrednotena. Mnogi se sprašujejo, kaj je razlog za tako stanje in kako povrniti učiteljskemu stanu ugled, ki ga je nekoč imel.

Stvar ni preprosta, je pa odraz družbe, v kateri živimo. Kriza avtoritete, individualizirana in hitro spreminjaj...