Predlog je najbolj razburil družine žrtev nasilnih spopadov, odzvali pa so se tudi številni politiki in verski voditelji, poroča avstrijski Kathpress. Anglikanski in katoliški nadškofje v Armaghu v želji britanskega premierja, da potegne črto pod nasilje pred letom 1998, »izdajo« vseh žrtev in »politični neuspeh«. Tovrstna »vsesplošna amnestija« je »moralno prazen nauk«, ki bo pri žrtvah in njihovih svojcih povzročil »še več žalosti, obupa in jeze«, tako anglikanski nadškof in primas vse Irske, John McDowell.

Britanski politični interesi so znova merilo za uravnavanje politike na Severnem Irskem.

Na ta način ne upoštevati bolečine žrtev je »gotovo največji politični in družbeni neuspeh po sklenitvi velikopetkovega sporazuma«, ki je bil podpisan leta 1998, po tridesetih letih državljanske vojne, meni McDowell. Kot je še dejal, so po »mračnem in ponavljajočem se vzorcu britanski politični interesi znova merilo za uravnavanje politike na Severnem Irskem«. To priča o »globokem nepoznavanju človeškega trpljenja in posebnih pogojev na tem območju«.

Izdaja in zavračanje pravičnosti

Katoliški nadškof v Armaghu, Eamon Martin, je predlog britanske vlade označil kot »izdajo« in zavračanje pravičnosti. Zelo vznemirjujoče je, da se žrtve in preživeli, ki so plačali najvišjo ceno za krhek mir, »znova počutijo odrinjene in zapuščene«. Nadškof Martin, predsednik Irske škofovske konference, je posebej razočaran nad »naivnimi« komentarji premierja Johnsona, ki je prepričan, da bo s tem lahko »odpravil nemire«.

Upravljanje dediščine naše skupne preteklosti ni preprosta naloga.

»Upravljanje dediščine naše skupne preteklosti ni preprosta naloga,« je poudaril irski katoliški primas. »To je zapletena naloga, ki jo moramo reševati vsi skupaj«; hitre rešitve za te težave ni. »Ne moremo potegniti črte in v trenutku omiliti trajno, globoko bolečino po tolikih letih nasilja, smrti in medsebojnih napadov,« tako nadškof Martin. Cilj veljavnega sporazuma iz leta 2014, ki obsega vrsto ukrepov za preiskavo umorov in zločinov v severnoirskem sporu, »je bil sodelovanje in odkrito obravnavanje naše skupne dediščine«. Odvzem teh skupnih prizadevanj bi vsem prizadetim zadal še bolj boleče rane.