Predlog za spremembo besedila v ustavi za vključitev družin, ki ne temeljijo na zakonski zvezi, je bil zavrnjen s 67,7 odstotkov glasov proti. Druga predlagana sprememba besedila o vlogi žensk v gospodinjstvu in njihovi skrbi za družino je bila zavrnjena s še večjim številom glasov: zavrnilo jo je 73,9 odstotkov volivcev. Celoten izid glasovanja predstavlja najvišji odstotek glasov proti na irskem referendumu doslej, poroča britanski BBC.

Referenduma na Irskem sta bila izvedena minuli petek, volilna udeležba je bila 44,4-odstotna.

Prvi izidi referenduma o družini so bili objavljeni minulo soboto: največ glasov proti je prišlo iz irske pokrajine Donegal, kjer je 80 odstotkov udeležencev referenduma glasovalo proti spremembi glede družine in 84 odstotkov proti spremembi glede vloge žensk pri skrbi za družino.

Spremembo ustave glede vloge žensk v gospodinjstvu je z glasom proti zavrnilo 1.114.620 volivcev, predlog pa je podprlo 393.053 volivcev, kar predstavlja 26,07 odstotkov volilnega telesa. Oba referenduma sta bila izvedena minuli petek, volilna udeležba je bila 44,4-odstotna.

Irski premier Leo Varadkar. FOTO: Wikipedia/Houses of the Oireachtas 

»Popoln poraz«

Leo Varadkar, predsednik irske vlade ali taoiseach, kot na Irskem tradicionalno poimenujejo to funkcijo, je že pred razglasitvijo uradnih rezultatov glasovanja priznal »popoln poraz« in izjavil, kako je »jasno, da referenduma nista uspela«, ob čemer je volilno udeležbo označil kot »spodobno«. Varadkar je po navedbah BBC pojasnil, da irska vlada izid glasovanja sprejema in ga bo »v celoti spoštovala«, sam pa je prevzel »polno odgovornost za rezultat«: »Naša odgovornost je bila, da prepričamo večino ljudi, naj glasujejo za, pa nam to očitno ni uspelo.«

Kaj so spraševali volivce?

Udeleženci petkovega referenduma so prejeli dve glasovnici, belo in zeleno, in so morali glasovati za (Tá) ali proti (Níl).

Bela glasovnica je volivce spraševala, ali sprejemajo ali zavračajo devetintrideseto spremembo zakona o ustavi, sicer znano kot spremembo o družini. Irska ustava trenutno nudi pravno zaščito družinski celici, vendar pojem družine veže na institucijo zakonske zveze. Namen spremembe je bila razširitev ustavne opredelitve družine, da bi ta vključevala tudi druga »trajna razmerja«, kot so neporočeni pari in enostarševske družine.

Po trenutni irski ustavi je »skrb žene in matere za dom vir podpore državi, ki je potrebna za skupno dobro«.

Zelena glasovnica je volivce pozvala, naj sprejmejo ali zavrnejo štirideseto spremembo zakona o ustavi glede skrbi za družino. Irska ustava - ali Bunreacht na hÉireann – trenutno določa, da naj materam ne bi bilo treba hoditi v službo, če zaradi tega »zanemarjajo svoje domače dolžnosti«. Poleg tega navaja, da je skrb žene in matere za dom vir podpore državi, ki je potrebna za »skupno dobro«.

Sprememba je zahtevala, da se oba člena črtata, doda pa se novo besedilo, ki pravi, da si bo država »prizadevala podpirati« zagotavljanje družinske oskrbe.

Do predlogov kritični tudi irski škofje

Predlagane ustavne spremembe so pred glasovanjem kritično ocenili tudi irski škofje, je poročal spletni portal Catholic Herald. Tamkajšnja škofovska konferenca v izjavi za javnost sicer ni izrecno povedala, kako naj volivci glasujejo, vendar so škofje jasno poudarili: glas »ne« na obeh glasovalnih lističih bi pomenil, da bo sedanje besedilo v irski ustavi ostalo v veljavi in v skladu s cerkvenim naukom.

Kot so zapisali, »predlagana ustavna sprememba o družini zmanjšuje edinstven pomen odnosa med zakonsko zvezo in družino v očeh družbe in države ter bo verjetno privedla do tega, da mladi ne bodo imeli zadostne spodbude za sklenitev zakonske zveze«. Ustavna sprememba glede skrbi za družino bi po njihovem mnenju povzročila, »da bi se v ustavi odpravilo vsakršno sklicevanje na materinstvo, izrecen in neizračunljiv prispevek irski družbi s strani mater, ki ostanejo doma in skrbijo za družino, pa bi ostal brez priznanja, ki si ga zasluži«.