Sodobniki našega svetnika so hvaležno sprejemali modrost njegovih knjig, niso pa nam posredovali natančnih podatkov o rojstvu in smrti. Niti to ni gotovo, da bi bil res mučenec. Prvič je to zapisal sv. Hieronim kakšnih dvesto let po njegovi smrti, v starejših zapisih pa ni omenjeno.

Doma je bil iz Male Azije, učenec sv. Polikarpa, najimenitnejši pisatelj 2. stoletja. Morda ga je sam Polikarp poslal misijonarit v Francijo, v Lyon. Ko je v preganjanju Marka Avrelija umrl devetdesetletni škof Fotin, so mu za naslednika na lyonskem škofovskem sedežu izvolili Ireneja.

Prvo zanesljivo letnico iz Irenejevega življenja izvemo razmeroma pozno. Leta 177 so lyonski kristjani tik pred dnevi njihovega ­mu­čeništva sporočili v Rim papežu Elevteriju (175-189), da so njihovo cerkveno občino poskušali begati montanisti (začetnik te­ga nauka Montan je menil, da je on sam pravi božji glasnik, celo Bog Oče in Sin in Sveti Duh v človeški podobi, in napovedal bližnji konec sveta). To zanesenjaško zmoto je razkrinkal Irenej, zato so ga poslali iz Lyona v Rim, da jo tam razloži. Lyonci so sporočili papežu: »Zaupali smo Ireneju, našemu bratu in sodelavcu, da ti nese to pismo, sprejmi ga kot gorečnika za Kristusovo postavo in duhovnika Cerkve.« Irenej je bil pri papežu tisti čas, ko so lyonski mučenci tako slavno izpričali s prelitjem svoje krvi zvestobo Kristusovemu nauku. Tako Irenej ni bil mučeniška žrtev, imel pa je gotovo poleg njihovega mučeniškega škofa Potina največ zaslug za njihovo trdnost v veri.

Svoje ime (Irenej pomeni v grščini mirni ali miroljubni) si je pridobil, ko so se škofje na Zahodu pod vodstvom papeža Viktorja odločili, da bodo praznovali veliko noč v nedeljo po prvi pomladan­ski luni. Maloazijski škofje so se temu uprli in grozil je razkol. Za mir v Cerkvi je posredoval Irenej. Papež mu je tem rajši ustregel, ker se je zavedal, da je Bog v lyonskem škofu obudil največjega bogoslovnega učenjaka, čigar spise je željno čakal in sprejemal vesoljni krščanski svet. Njegovo največje in najpomembnejše delo je pet knjig v grščini z naslovom »Proti herezijam« (ohranjene samo v latinskem prevodu).

več o življenju svetnikov v knjigi Ivana Merlaka Iz vere v luč