Na včerajšnjem referendumu je za neodvisnost kurdske avtonomne pokrajine glasovalo več kot 90 % iraških Kurdov. Volilna udeležba je bila 72 %. Kot poroča Radio Ognjišče, je zvezna iraška vlada referendum že prej označila za protiustavnega in pravno ničnega, uporabiti pa namerava vsa sredstva, da zaščiti enotnost in ozemeljsko celovitost Iraka. Najglasnejša nasprotnika referenduma sta tudi Iran in Turčija, kjer prav tako živi veliko Kurdov. Združeni narodi so posvarili, da utegne izid glasovanja ogroziti stabilnost na tem območju, predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani pa po drugi strani poudarja, da ne bo takoj razglasil državnosti in da je pripravljen na pogovore z Bagdadom. Kaldejski patriarh je pozval k preudarnosti, saj se boji novih sporov.



Referendum so izvedli tako v Kurdistanu kot tudi na območjih, ki so v središču spora med oblastmi v Bagdadu in Erbilu, med drugim v pokrajini Kirkuk, ki je bogata z nafto.

Glasovnice so prispele tudi na nekatera območja planote Ninive, ki sama po sebi ni pod neposrednim nadzorom kurdske vlade, a si kurdski strategi tam želijo utrditi svojo prevlado. Tako so dan pred referendumom objavili dokument, v katerem zagotavljajo verski pluralizem in med drugim obljubljajo upravno avtonomijo kristjanom na planoti Ninive.

Mnogi kristjani s te planote so ob preganjanju »Islamske države« zatočišče našli v Kurdistanu, toda na splošno jim ni kaj dosti mar za kurdsko vprašanje. Ob ponudbi kurdskih strategov so se krščanske politične organizacije celo razdelile. Nekaj jih je omenjeni dokument pozdravilo, druge so izrazile nezaupanje.

Kaldejski patriarh Louis Sako se je pred referendumom oddaljil od različnih stališč krščanskih organizacij, slogane, ki so obljubljali podporo projektom planote Ninive kot avtonomne in zaščitene krščanske pokrajine, pa je označil za iluzorne. Sredi septembra je izrazil zaskrbljenost, da bo kurdsko prizadevanje za neodvisnost povzročilo nove vojaške spore, kar pa bi bilo v sedanjih družbenih in gospodarskih razmerah katastrofalno za vse.

Sedaj je vse odvisno od tega, kako se bodo dejansko odzvali vlada v Bagdadu, Turčija in Iran. Irak ne prikriva možnosti vojaškega posredovanja, arabska plemena v Mosulu so izrazila pripravljenost na dolgo državljansko vojno proti Kurdom. Turčija je svoje državljane pozvala, naj zapustijo Kurdistan. Krajevni analitiki menijo, da bi turška skupnost v Kirkuku lahko sprožila spore s Kurdi in s tem dala alibi Turčiji za vojaško posredovanje na območju, za katerega pravi, da so ji ga iz rok iztrgali angleški kolonialisti.

V celotni zgodbi se omenja tudi vloga Izraela, ki naj bi s podporo neodvisnemu Kurdistanu ustvaril nekakšen drugi Izrael na severu Iraka. Prihodnost na območju se zdi izredno temačna. Kristjani pa se bojijo, saj bodo v primeru vojne morali na fronto, v mestih pa bodo ostale samo islamske stranke.

Vir: Radio Ognjišče
Foto: splet