Po mnenju nadškofa Bašarja Warde bi lahko umik ameriških čet iz Afganistana zelo usodno vplival na iraške kristjane in druge verske manjšine v državi, poroča spletni portal Vatican News.

ISIS še vedno lahko povzroča težave v Iraku

V pogovoru za človekoljubno organizacijo Pomoč Cerkvi v stiski je iraški nadškof pojasnil, da se Irak in Afganistan kot državi sicer zelo razlikujeta, kljub temu pa obstaja možnost, da bi prevzem oblasti s strani talibanov spodbudil islamske skrajneže, pripadnike t.i. Islamske države, da bi znova poskušali zavzeti vodilne položaje v Iraku in sosednji Siriji.

Islamska država v Iraku še vedno lahko povzroči precej težav.

Milice Islamske države po nadškofovih besedah po območnem porazu leta 2019 niso izginile in nadškof Warda je prepričan, da v Iraku še vedno lahko povzročijo precej težav. Predvsem pa je na omenjenem območju še vedno živa miselnost, ki so jo med zasedbno vsiljevali islamski skrajneži.

Umik ameriških čet bi lahko privedel do negotovosti za kristjane

Nadškof je komentiral tudi odločitev vlade ameriškega predsednika Joeja Bidna, da do konca leta 2021 iz Iraka umakne vse svoje vojaške enote. Warda ob tem svari, da bi ta korak lahko povzročil precejšnjo negotovost predvsem med kristjani in drugimi verskimi manjšinami v državi.

Odkar so Združene države Amerike leta 2003 z vojsko posredovale v iraškem sporu, iraški kristjani živijo v nenehnem strahu pred sektaškim nasiljem in napadi, zaradi česar jih je nepregledno število odtlej že zapustilo državo.

Med letom 2003 in marcem 2015 je bilo v Iraku ubitih okoli 1.200 kristjanov.

Med letom 2003 in marcem 2015 je bilo v Iraku ubitih okoli 1.200 kristjanov, vključno s kaldejskim nadškofom Paulosom Rahhom iz Mosula, ki je bil umorjen leta 2008. V džihadističnem napadu na sirsko katoliško cerkev Marije Pomočnice v Bagdadu 31. oktobra 2010 pa je življenje izgubilo pet duhovnikov in 48 vernikov. V omenjenem obdobju je bilo poškodovanih ali uničenih najmanj 62 krščanskih svetišč.

V letih med 2014 in 2017 so bili kristjani in pripadniki drugih verskih manjšin žrtve preganjanj s strani islamskih skrajnežev Islamske države na severu Iraka.

Na predvečer druge zalivske vojne je v Iraku po nekaterih ocenah živelo med 1 in 1,4 milijona kristjanov (približno 6 odstotkov vsega prebivalstva). Odtlej je njihovo število upadlo na komaj 300-400,000.

Manjšine v trenutkih negotovosti in sporov najbolj trpijo

Nadškof Warda se boji, da bodo spremembe, ki jih je napovedal ameriški predsednik Biden, privedle do novih preganjanj. Kot pojasnjuje, »nas je naša zgodovina, predvsem mlajša, naučila, da v trenutkih negotovosti in sporov najbolj trpijo ravno verske manjšine«.

Pozitivni učinki obiska papeža Frančiška v Iraku

Kljub zaskrbljenosti pa je iraški nadškof prepričan, da bo krščanstvo v državi obstalo, še posebej po zgodovinskem obisku papeža Frančiška v letošnjem marcu.

Kristjani smo nujno potreben del iraške družbe.

»Številčno nas ni veliko, toda vztrajamo in si po svojih najboljših močeh prizadevamo pokazati, da smo nujno potreben del iraške družbe,« je povedal nadškof Warda. Po njegovih besedah je papežev obisk Iraku pokazal, kako krščanska skupnost pozitivno vpliva na državo, podoben vtis pa so si lahko ustvarili tudi opazovalci v tujini.

»Te stvari nam vlivajo upanje in še naprej si bomo prizadevali, da bi jih gradili tudi v prihodnosti. Upamo, da bo naša skupnost sčasoma lahko ne le preživela, temveč tudi znova zacvetela in zrasla,« je svoje misli sklenil nadškof v Erbilu, Bašar Warda.