V začetku marca načrtovani obisk papeža Frančiška v Iraku ne bo okrepil le maloštevilčne krščanske manjšine v državi, temveč bo v veliki meri prispeval tudi k spravi med kristjani in muslimani, po navedbah avstrijskega Kathpressa iskreno upa p. Karam Qasha, kaldejski župnik v krščanskem mestecu Telskof na planoti Ninive na severu Iraka.

Kot je p. Karam povedal v pogovoru za jordanski krščanski spletni portal abouna.org, je papežev obisk znamenje, da Cerkev svojih vernikov ne pušča na cedilu. Frančišek ne bo prispeval le k »ozdravljenju ran razdvojenega krščanskega občestva v deželi«, temveč bo tudi spodbudil prizadevanja za vnovično vzpostavitev zaupanja v muslimansko prebivalstvo v Iraku.

V Vatikanu so v začetku tedna objavili uradni program papeževega potovanja v Irak med 5. in 8. marcem letos: med postajami njegovega obiska so Bagdad, Nadžaf, Ur, Erbil, Mosul in Karakoš.

Papežev obisk je namenjen celotnemu Bližnjemu vzhodu

Papežev obisk po mnenju kaldejskega duhovnika ni namenjen le Iraku, temveč celotnemu Bližnjemu vzhodu, kjer se krščanska manjšina, ki bodisi še vedno živi v svoji izvorni deželi ali pa je že izkoreninjena in ima status beguncev, sooča z nepredstavljivimi težavami in izzivi. Zgolj v Iraku, opozarja p. Karam, živi le še okoli 300.000 kristjanov. Pred prihodom ameriške vojske in njenih zaveznikov leta 2003 je bilo to število opazno višje, po nekaterih ocenah okoli 1,5 milijona.

P. Karam svoje upe stavi tudi na načrtovano srečanje papeža z voditeljem iraških šiitov, velikim ajatolo Alijem al-Sistanijem. To srečanje bi lahko močno okrepilo mirovni proces in spravo med kristjani in muslimani.

Kaldejski duhovnik je še spomnil, kako so ob približevanju Islamske države proti Mosulu in planoti Ninive leta 2014 še pred vdorom teroristov številni muslimani na tem območju začeli preganjati kristjane in ropati njihove domove. Kristjani so s tem izgubili zaupanje v svoje muslimanske sosede. Toda tudi iskanje sprave s temi ljudmi je v naravi krščanske vere, je pojasnil p. Karam.

Želja po omejitvi korupcije

Župnik iz Telskofa je tudi previdno optimističen, da bo obisk papeža Frančiška pri odgovornih prispeval k spremembi odnosa do vse hitreje naraščajoče korupcije v državi. 80 odstotkov Iračanov mora živeti v revščini, kar pa sploh ne bi bilo nujno, kajti Irak sam po sebi sploh ni revna dežela, je prepričan p. Karam.

Razlaščenim kristjanom vračajo odvzete nepremičnine

Gibanje skrajnega šiitskega pridigarja Muktade al-Sadra v Iraku pa je napovedalo, da bodo začeli vračati zasežene nepremičnine razlaščenim kristjanom in mandejcem. Po navedbah vatikanske agencije Fides je že 38 zakonitih lastnikov dobilo vrnjeno zemljo ali stavbe. Tiskovni predstavnik sadristov, ki imajo tudi sedež v iraškem parlamentu, je pojasnil, da se je začelo »obdobje restitucije«.

Duhovnik in nekdanji vodja muslimanske milice al-Sadr je v začetku januarja ustanovil prijavno mesto za vse razlaščene – pri tem gre predvsem za kristjane in pripadnike drugih verskih manjšin v Iraku, ki so zlasti od padca Sadama Huseina po letu 2003 in v času zasedbe Islamske države zaradi bega in pregona izgubili svoje domove in zemljo. Za prijavo in predložitev dokazil o lastništvu je komisija postavila rok do konca postnega meseca ramadana (12. maja letos). Kot so pojasnili, zahtevo lahko vložijo tudi Iračani, ki živijo v tujini.