Irak: najmanj 34 krščanskih kandidatov na volitvah
Irak: najmanj 34 krščanskih kandidatov na volitvah
Iraški parlament FOTO: Iraqi Parliament
V Iraku bodo 10. oktobra letos volili nov parlament. Za skupno 325 poslanskih sedežev se med drugim poteguje najmanj 34 krščanskih kandidatov, kot poročanje tiskovne agencije Pro Oriente povzemajo pri avstrijskem Kathpressu. Spletni portal ankawa.com je objavil tudi imena 34 kandidatov, ki delno kandidirajo v imenu posameznih strank, delno pa tudi kot samostojni kandidati.
Iraška strankarska pokrajina je izjemno razdrobljena: vatikanska agencija Fides je nazadnje poročala o več kot 260 strankah, ki se bodo predvidoma povezale v okoli 44 koalicij. Le ena tretjina vseh kandidatov pa sploh navaja stranskarsko pripadnost. Večina koalicij, ki so nastale ob zadnjih volitvah leta 2018, je danes že razpadlo.
Iraški volilni sistem vsekakor predvideva minimalno kvoto petih sedežev v parlamentu za krščanske manjšine, ki so dodeljene petim pokrajinam Bagdad, Kirkuk, Erbil, Dohuk in Ninive.
Predčasne volitve so bile ena najpomembnejših zahtev protestnikov jeseni leta 2019
Maloštevilčna krščanska manjšina v državi ima po obisku papeža Frančiška v letošnjem marcu novo upanje za boljši politični položaj. Kaldejski patriarh kardinal Louis Raphael I. Sako je po papeževem obisku še okrepil svoje zahteve po civilni ustavi z enakimi državljanskimi pravicami, pravičnostjo za vse in zakonodajo, ki bo prijazna vsem državljanom Iraka.
»Ne bo prihodnosti, če bomo imeli na določeno veroizpoved vezan sistem, če bomo govorili o kvotah, razredih in preprekah med državljani,« je kardinal Sako dejal v nedavnem pogovoru za iraško televizijo Rudaw. Če naj bi se Irak razvijal, bi se moral učiti od Zahoda in drugih držav Bližnjega vzhoda, ki imajo sekularno civilno ureditev ter ločitev Cerkve in države.
V Iraku naj bi po prvotnih načrtih volili že 6. junija, vlada pa je v letošnjem januarju datum prestavila na oktober. Predčasne volitve so bile ena najpomembnejših zahtev, izraženih na več mesecev trajajočih množičnih protestih jeseni 2019. Takrat se je več sto tisoč ljudi odpravilo na ulice ter protestiralo proti tedanji vladi in političnim elitam, ki jim očitajo korupcijo in prevare. V protestih so pripadniki varnostnih sil ubili več sto udeležencev. Patriarh Sako je ves čas podpiral zahteve protestnikov po političnih reformah.