Pred natanko desetimi leti so se s strani Združenih držav Amerike zaključile priprave na vojno z Irakom; 19. marca 2003 so se nato pričeli napadi. Ena izmed posledic iraške vojne je okrepitev 'radikalnega in fundamentalističnega islama', kakršnega v tej deželi pred tem niso poznali, je dejal mossulski nadškof Emil Shimoun Nona v pogovoru s tiskovnimi predstavniki človekoljubne ustanove 'Cerkev v stiski' (Kirche in Not) v Londonu.

Njegovega predhodnika škofa Paula Faraja Rahho so pred petimi leti, 29. februarja 2008, domnevni islamisti ugrabili in ga po dveh tednih ujetništva kot talca umorili. Iraško sodišče je maja 2008 na smrt obsodilo nekega člana Al-Kaide, ki naj bi bil odgovoren za škofov umor.

Nadškof Nona je v pogovoru pojasnil, kako se je potrebno ozreti več desetletij v preteklost, če želimo razumeti današnji položaj v Iraku. Ne zadošča, da obdobje po Sadamu Huseinu enačimo z 'varnostjo'. Položaj v državi je deset let po padcu Sadamovovega režima še vedno precej daleč od stabilnega. To po svoje učinkuje tudi na Cerkev. V nekaterih eparhijah na redkih območjih v Iraku je ljudem že uspelo najti pot do 'običajnega in stabilnega življenja', tega pa ni mogoče reči za celotno državo.

Za izseljevanje kristjanov iz Iraka obstaja veliko vzrokov, je poudaril nadškof Nona: celosten položaj dežele, pomanjkanje varnosti, gospodarski položaj in naraščanje islamskega skrajništva. Iraški islam izvirno nikoli ni bil fundamentalističen. Z ameriškim vdorom leta 2003 pa se je pričela okrepljena islamizacija tamkajšnje družbe.

V procesu islamizacije osrednjo vlogo igra strah: »Čim večji je strah, tem močnejši je fundamentalizem.« Preganjanje s strani islamistov pa je po drugi strani okrepilo vero kristjanov, je poudaril kaldejsko-katoliški nadškof.

Delež iraških kristjanov, ki so se odločili za izselitev, nadškof ocenjuje na 60 %. S strani iraške vlade je glede položaja tamkajšnjih kristjanov sicer vedno slišati 'lepe besede', nikoli pa ne pride do dejanskega reševanja problemov. Tudi od zahodne politike ni mogoče kaj dosti pričakovati. Iraškim kristjanom pa bi lahko pomagali predstavniki civilne družbe v zahodnih deželah s konkretnimi projekti na 'varnih območjih'.

Za Radio Vatikan je kaldejsko-katoliški pomožni škof Shlemon Warduni v luči nedavnih bombnih napadov z najmanj 30 smrtnimi žrtvami povedal, da Cerkev nenehno moli za mir. »Več itak ne moremo storiti. Naši verniki trpijo; naši državljani trpijo; naši otroci trpijo; naši ostareli, bolniki in mladi trpijo. H Gospodu se zatekamo po mir, duhovniki pa ljudem posebej v tem postnem času polagamo na srce: molite in še naprej živite z zaupanjem v Božjo previdnost«, je pojasnil Warduni.

Novi val napadov, za katerim je domnevno boj za premoč med sunitskimi in šiitskimi funkcionarji, sicer ni usmerjen proti kristjanom, 'seveda pa nasilje vpliva na življenje vseh v tej deželi', pojasnjuje škof: »Izseljevanje se nadaljuje. Ljudje se v tem grozljivem položaju sprašujejo, kdo lahko njim in njihovim družinam zagotavi golo preživetje.«

Foto: splet