Irak po besedah nadškofa Louisja Sakoja iz Kirkuka trenutno doživlja 'arabsko zimo'. Dežela trpi zaradi nenehnega nasilja in razkolov med različnimi narodnostmi, je nadškof Sako minuli konec tedna povedal v pogovoru za Radio Vatikan. Demokracija, enakopravnost in svoboda ostajajo sanje, ljudje pa so vse bolj razočarani. Zaradi nasilja trpijo predvsem kristjani, je pojasnil nadškof iz Kirkuka.

Vera ima v Iraku vse pomembnejšo vlogo, obenem pa jo izrabljajo v politične namene, je dejal cerkveni poglavar. Visoka pričakovanja pripisuje predvsem novemu kaldejskemu patriarhu, ki ga bo 28. januarja letos izvolila sinoda njegove Cerkve, sklicana v Vatikanu.

Deset let po vojni in padcu režima Sadama Huseina so se še poglobile razlike med različnimi narodnostnimi skupinami, med Arabci, Kurdi in Iračani turškega porekla, pojasnjuje nadškof Sako. To vse bolj vodi v 'sektaško miselnost', v kateri istovetnost posameznika velja več kot enotnost dežele. »Islamski in krščanski intelektualci živijo v arabski zimi«, ugotavlja Sako.

Po navedbah katoliške agencije 'AsiaNews' v Mossulu zadnjih štirinajst dni vlada pravo 'ozračje napetosti'. V bombnem napadu je življenje izgubil nek študent medicine, kristjan, krščanski učiteljici so prerezali grlo. Spor med guvernerjem in iraško osrednjo vlado občutijo predvsem manjšine. Guverner Athil Al Nujjaifi je sunit in pripada neki islamski stranki, ki je blizu Muslimanski bratovščini.

Študent medicine Ayoub Fawzi Ayoub je umrl v eksploziji avtomobila bombe pred veleblagovnico v Al Alamiji, v neposredni bližini univerze. Po navedbah agencije 'AsiaNews' je bilo v eksploziji tudi na ducate ranjenih, nastala pa je precejšnja materialna škoda. Nekaj dni pred tem je policija našla truplo štiriinpetdesetletne učiteljice Shodhe Elias v njenem stanovanju v četrti Bar Nirgal v bližini univerze. Učiteljica, kaldejska katoličanka, je v stanovanju živela sama. Po navedbah varnostnih organov so ji 'neznani storilci' prerezali grlo.

Po navedbah agencije 'AsiaNews' je v Mossulu vse bolj občutiti prisotnost vahabitov, ki jih podpira Savdska Arabija. Cilj vahabitov je 'država na temeljih šeriatskega prava'. Za kristjane in pripadnike drugih veroizpovedi bi to pomenilo le 'spreobrnjenje v islam, beg iz države ali pa sprijaznjenje s posebnim davkom za nemuslimane'. Kristjani v Mossulu so medtem zaradi težkega varnostnega položaja in zaradi nenehnih sporov med različnimi versko in etnično definiranimi političnimi usmeritvami izgubili sleherno zaupanje v tamkajšnje oblasti.

Foto: splet