Po končani osnovni šoli je Silva nadaljevala šolanje na tehniški gimnaziji, nato pa se je vpisala na Biotehniško fakulteto. Kljub pridobljeni diplomi se ni poslovila od študijskih klopi, temveč nadaljuje z magisterijem v smeri živilstva. »Rada bi se zaposlila v nekem živilskem podjetju, kjer bi skrbela za kontrolo živil v proizvodnji ali v laboratoriju oziroma razvoju. Nekatere vidike študija lahko v praksi uporabljam tudi na domači kmetiji, predvsem v kuhinji, ko izdelujem domače jogurte, jabolčni sok in biskvite,« je povedala.

Doma imajo živinorejsko kmetijo, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka. V hlevu biva okoli devetdeset glav živine.

Življenje na podeželju ali v mestu?

Ker Silva med tednom biva v študentskem domu v Ljubljani, lahko na kmetiji pomaga ob vikendih. »Včasih me že v četrtek pokličejo, sploh kadar je košnja, če lahko pridem prej domov.« (smeh) Pravi, da je podeželje njen pravi dom in da ga z mestnim ne bi nikoli zamenjala. »V Ljubljani najbolj pogrešam mir in naravo. Doma grem lahko na njivo in med okopavanjem razmišljam svoje stvari in se umirim.«

Diplomirana inženirka živilstva in prehrane. FOTO: Osebni arhiv

A vseeno je izpostavila tudi nekaj dobrih plati Ljubljane. »V študentskem domu imam veliko prijateljev, rada se družim z njimi. Dobra stvar je tudi to, da je vse na dosegu roke. Lahko grem peš ali s kolesom. Na podeželju rabiš avto, da nekam prideš.«

Prevzemnik je postal brat

To, da je kmetijo prevzel starejši brat, so vedeli že dolgo. Od nekdaj je rad delal in si začrtoval različne cilje za prihodnost. Obiskoval je biotehniško gimnazijo in diplomiral iz zootehnike. Prijavil se je na razpis mladih prevzemnikov in takrat dobil določena sredstva. Zgradili so nekaj novih silosov za krmo, nov hlev ter prostor za teličke.

Prisluhnite celotnemu pogovoru.

Največ časa preživi na vrtu

Silvo največkrat najdemo na vrtu za hišo, kjer zvesto ureja in skrbi za zelenjavo. »Vsako leto nasadim solato, česen, čebulo, korenje, fižol, grah, kumare, buče ...« Delo na vrtu rada izkoristi tudi za druženje s snaho, kjer med delom radi poklepetata in se podružita. Na pomoč priskoči tudi v štali, ko je treba nahraniti krave. Prve molže se je lotila že pri petih letih.

FOTO: Kaja Zupanc

Mamina bolezen

Pred 12 leti je družino Opara doletela težka preizkušnja, saj je mama postala invalidna. »Nekaj časa sta lahko še stara starša pomagala, oče je kuhal, jaz sem bila še v osnovni šoli. Nekako nam je uspelo, bilo je težko. Mama zunaj ne more več pomagati, še vedno pa lahko sede kuha in opere. Gre sicer vse bolj počasi, ampak vsaka pomoč prav pride.« Kljub težkim preizkušnjam so ohranili voljo in našli način ter moč, da nadaljujejo z delom.

Ponosna teta trem nečakom

Poleg vsega, kar počne, si vedno rada vzame čas za svoje nečake. Že s prvim je preživela veliko časa, saj se je rodil med korona obdobjem. »Rada jih pazim, včasih se kar sama ponudim. Učim jih tudi kmečka opravila. Radi vozijo karjolo in sodelujejo na vrtu pri okopavanju,« pripoveduje.

Najlepši del dneva na kmetiji?

Bolničarka, gasilka, bivša animatorka 

Silva je zelo aktivna tudi izven študija in dela na kmetiji. Animatorka na oratoriju je bila kar štiri poletja. Na to obdobje ima lepe spomine, zelo dragoceno je bilo, da je lahko skrbela za otroke in se hkrati družila s prijatelji animatorji. To, da rada pomaga ljudem, dokazuje tudi dejstvo, da se je pri 17 letih izobrazila za bolničarko. Kar je med mladimi v njeni okolici zelo redko.

»V bistvu sem se pogovarjala s prijateljico, ki je imela namen opraviti ta tečaj. Potem je izvedela, da jih je v Mirni Peči malo oziroma so že starejši in ne morejo biti več tako aktivni. Prepričala me je, da se ji pridružim. Tečaj traja 70 ur. Imeli smo ga na Rdečem križu v Novem mestu. Imeli smo predavanja in večkrat smo praktično prikazali, kar smo se naučili. Postavili so nas v vloge in simulirali nesreče. Na primer, dali so nam nalogo, da smo oskrbeli 'poškodovanca' z zlomljeno nogo. Veliko smo se pripravljali tudi na skupinsko delo. Predstavili so nam scenarije, kot da bi bila nesreča z več žrtvami, in nas postavili v vloge za pomoč.«

FOTO: Osebni arhiv

K sreči pri resnejših nesrečah še ni sodelovala, vendar ji njeno znanje večkrat pride prav. »Razen domačih situacij, ko se je kdo poškodoval, še nisem imela takšnih situacij. Na koncertih smo bile na voljo za pomoč, če bi kdo potreboval zdravstveno oskrbo.«

Silva je tudi dejavna gasilka v PGD Mirna Peč. »Imamo žensko desetino, ravno se pripravljamo na tekmovanje,« je dejala.

Predsednica podeželske mladine

Predsednica društva je bila že njena starejša sestra. "V bistvu sta ona in brat kriva, da sem prišla v društvo. Še preden sem postala članica, sem jima veliko pomagala na dogodkih in res sta me navdušila za to. Potem je predsednik društva postal Miha Papež. Nato me je prepričal, da sem primerna za to vlogo, in sem ga nadomestila. Zdaj pa sem v tej vlogi že nekaj let."

Za kaj si kot predsednica najbolj prizadeva?

»Trudim se, da ohranjamo društvo in da člane čim bolj povežem. Društva so nekoč cvetela, a zdaj je na Dolenjskem ostalo le še nekaj aktivnih. Tudi mi imamo težave, predvsem s članstvom, saj starejši odhajajo, mlajši pa se ne vključujejo. Ravno zato smo zelo aktivni na družbenih omrežjih, saj je tam veliko mladih, ki nas lahko opazijo.«

Kmečke igre. FOTO: Osebni arhiv

Pomen kmetov danes

»Menim, da je pomembno, da mladi razumejo, od kod prihaja hrana. Društva ne sprejemajo le tistih, ki živijo na podeželju, ampak tudi tiste, ki živijo v blokih. Pomembno je, da jih zanima druženje in delo na podeželju. Marsikdo ima za samoumevno, da hrano kupi v trgovini, ne pomisli pa, od kod to pride in kako trdo morajo kmetje delati. Če imaš kmetijo, si 24 ur v pogonu. Za nekaj ur greš spat in spet vstaneš. Če ima krava ponoči telička, te čaka v štali. Ali pa ko je silaža. Pač boš delal do dveh zjutraj in ob šestih šel naprej.«

Kmet je biti lepo, ker ...

»Kmet je biti lepo ravno zaradi lastne hrane. Ker veš, kaj ješ,« je zaključila Silva. S svojim zgledom in predanim delom predstavlja simbol mladega podeželskega prebivalstva, ki se ne le sooča z izzivi, temveč aktivno prispeva k razvoju svoje lokalne skupnosti in ohranjanju kmečke tradicije.

Poslušajte tudi pretekle epizode podkasta Mladost na kmetiji.