Kot je napovedala vlada ob predstavitvi, bo večina njih veljala do konca leta, temu pa bo sledil bo zakon o obnovi. Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je zastavljen v štirih sklopih: pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.

Vladno službo za obnovo prevzema Boštjan Šefic

Na podlagi zakona bo ustanovljena vladna služba za obnovo, katere vodenje bo prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic. V njenem sklopu bodo za učinkovito izvedbo obnove oblikovane tehnične pisarne na terenu, spominja STA.

Izredna denarna pomoč, moratorij na odplačevanje posojil

Zakon med drugim prinaša posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.

Prizadeti v poplavah se morajo za koriščenje ukrepov prijaviti. Zato bo naslednji teden vzpostavljen klicni center na številki 114.

Oprostitev plačila elektrike in plina

Prizadeti v poplavah bodo glede na zakon oproščeni plačila električne energije in plina, starši, katerih otroci zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne obiskujejo vrtca, pa plačila vrtčevskega varstva. Učencem in dijakom iz prizadetih družin bo zagotavlja brezplačna malica oz. kosilo, študentom pa zakon podaljšuje status v prihodnjem študijskem letu. Zakon ponuja pomoč tudi kmetom, samozaposlenim in drugim.

Od kod denar v sklad za obnovo Slovenije?

Eden od ukrepov je ustanovitev sklada za obnovo Slovenije, v katerega se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij. Vanj bodo prispevali tudi vsi zaposleni, in sicer z zaslužkom od dveh prostovoljnih solidarnostnih sobot, prve letos in druge prihodnje leto, oz. s solidarnostnim prispevkom, ki se bo obračunal od dohodnine in še nekaterih drugih prejemkov. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

Ena solidarnostna sobota letos, druga drugo leto 

Delodajalec lahko določi eno solidarnostno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024, pojasnjuje vlada. »Za delo na solidarnostno delovno soboto se delodajalec in delavec odpovesta svojemu zaslužku – delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.«

Kdo bo plačal solidarnostni prispevek?

Solidarnostni prispevek pa bodo plačali tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto. Prvič se bo odmeril in plačal šele v letu 2024, naslednji pa leto zatem, 2025, so še pojasnili na vladi: »Skupaj lahko v prvem letu pričakujemo okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka. Gre za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi prihodki, ki bodo plačila solidarnostnega prispevka oproščene.«