Carlo Acutis je lepoto svetosti prepoznal in objel v globini svoje duše, kjer nas Božji glas vabi, naj se prepustimo vodstvu Svetega Duha, ki daje modrost za prepoznavanje pravih poti – tudi v labirintih digitalnega sveta.

Kot »čarodej« računalništva in informacijske tehnologije je spoznal, da svetniki niso kipi, postavljeni v cerkvenih nišah, temveč ljudje iz krvi in mesa, ki niso podlegli skušnjavi, da bi svoje krščanstvo živeli kot neko dolgočasno rutino, in so našli srečo v vsakodnevnem
darovanju samega sebe. Carlo se ni zadovoljil s povprečnostjo.

V središče svojega življenja je postavil to, kar je najpomembnejše: Božjo besedo in Kruh življenja. Evharistija in računalnik, češčenje Najsvetejšega in šolske knjige, rožni venec in Facebook … Zato si tega petnajstletnika zlahka predstavljam kot zavetnika vseh spletnih kibernavtov. Kakor vrstniki je bil tudi on navezan na internet, v katerem je videl sredstvo za evangelizacijo in katehezo. Na spletu še vedno najdemo Carlovo virtualno razstavo, ki jo je programiral pri štirinajstih. Zdaj kroži po svetu in pričuje o tem, da je bila zanj evharistija »avtocesta v nebesa«. Njegovih petnajst kristalno čistih let, prežetih z neizčrpno slo po življenju in nalezljivim veseljem, izprašuje tudi vest in vero nam odraslim.

Iz spremne besede Daria Edoarda Viganoja