Inkunabule v Novi Gorici
Inkunabule v Novi Gorici
Odločitev za popis inkunabul na Goriškem se je porodila iz želje, da bi v zbirki objavili še neobjavljen popis inkunabul, ki ne bi bile iz italijanskega prostora. Natis knjige, ki je v zbirki edinstvena tudi zato, ker sta v njej slovenščina in italijanščina enakovredno zastopani, je bil za tiskarno iz Rima poseben izziv.
V ponedeljek, 29. januarja 2024, so na novinarski konferenci v Goriški knjižnici Franceta Bevka izdajo predstavili Irena Škvarč, direktorica Goriške knjižnice, p. Niko Žvokelj OFM, predstojnik samostana na Kostanjevici, Marinka Brezigar, lastnica zasebne zbirke Davida in Marinke Brezigar, Samo Turel, župan Mestne občine Nova Gorica, in predstavnik avtorjev Marco Menato.
Gre za katalog oz. popis knjig, ki sodijo v obdobje prvotiskov ali inkunabul. Sem štejemo vse, kar je bilo natisnjeno v letih od 1445 do 1500. V Sloveniji je takšnih knjig nekaj čez 800, od tega kar 27 v Novi Gorici. Največ jih hrani Frančiškanski samostan Kostanjevica, pet jih je v zasebni zbirki Brezigar iz Solkana, ena pa v splošni knjižnici Franceta Bevka. Popis inkunabul je trajal skoraj tri leta in je prvi tovrstni popis na slovenskem. Izjemno zahtevno delo so opravili strokovnjaki za srednjeveške rokopise in prvotiske iz Italije Anna Scala, Claudia Giordano, Marco Menato in Marco Palma, nad usklajenostjo popisa z vsemi bibliotekarskimi zahtevami pa sta bedeli Blanka Avguštin Florjanovič in dr. Sonja Svoljšak. Novost predstavlja dejstvo, da je bilo za popis vsake inkunabule uporabljenih več bibliografskih znanj. Gre namreč za kolektivno delo katalogizacije, pri katerem je vsak sodelavec prispeval svoje strokovno znanje z namenom popolnejšega popisa.
Katalog inkunabul je nekakšna varovalka, saj se knjige popišejo v sistemu, ki je veljaven v svetovnem merilu; točno se ve, kje se katera inkunabula nahaja, zato je preprodaja onemogočena.
Zakaj je katalog inkunabul tako pomemben? Na kratko zato, da pusti »tatove pred vrati«. Je nekakšna varovalka, saj se knjige popišejo v sistemu, ki je veljaven v svetovnem merilu; točno se ve, kje se katera inkunabula nahaja, zato je preprodaja onemogočena. Zanimivo je, da so med samim popisom ugotovili, da sta inkunabuli tudi dve od knjig iz Škrabčeve knjižnice na Kostanjevici, ki sta bili zaradi neprimerne hrambe v samostanski kleti med prvo svetovno vojno zelo poškodovani. Nenazadnje pa tudi, da se je na svoj dom, v kostanjeviški samostan, po skoraj 80 letih vrnila inkunabula, ki je bila po drugi svetovni vojni ob odhodu italijanskih frančiškanov z drugimi starejšimi tiski odnesena v Trento.
V torek, 6. februarja 2024, ob 17.00 bodo izdajo predstavili tudi v kostanjeviškem samostanu: o poteku popisa inkunabul bo spregovoril vodja projekta in urednik zbirke Incunaboli Marco Palma, o inkunabulah in njihovem pomenu pa prof. Cristina Dondi z Univerze v Oxfordu, sekretarka in znanstvena sodelavka pri Konzorciju evropskih znanstvenih knjižnic (Consortium of European Research Libraries – CERL).
V sredo, 7. februarja 2024, vabljeni, da se v Kostanjeviškem samostanu ob 11., 13., 15. ali 17. uri udeležite brezplačnega vodenja po Škrabčevi knjižnici in razstavi inkunabul!
V sredo, 7. februarja 2024, vabljeni, da se v Kostanjeviškem samostanu ob 11., 13., 15. ali 17. uri udeležite brezplačnega vodenja po Škrabčevi knjižnici in razstavi inkunabul!