Ingrid Patricia Boben: knjiga Ptice treh viharjev z življenjskimi zgodbami Vipavcev
Ingrid Patricia Boben: knjiga Ptice treh viharjev z življenjskimi zgodbami Vipavcev
V knjigi Ptice treh viharjev je dvajset življenjskih zgodb pričevalcev iz Vipave in okoliških vasi, slovar s 1.400 besedami vipavskega narečja, predstavitev pomembnih osebnosti in zgodovinskih dogodkov na 528 straneh.
Življenjske zgodbe zavednih primorskih ljudi
V knjigi Ptice treh viharjev so objavili pričevanja Vipavcev, rojenih v drugi četrtini dvajsetega stoletja, ki jih je zbrala in uredila Ingrid Patricia Boben, ki je knjigo tudi izdala v samozaložbi. Gre za življenjske zgodbe zavednih primorskih ljudi, ki so na svoji koži občutili krutost treh totalitarnih režimov, italijanskega fašističnega, nemškega nacističnega in slovenskega komunističnega. Ni bilo lahko odpirati že zaklenjenih vrat spominov na svoje družine in krivice, ki so jih doživljali. Kljub vsemu so ohranili dobroto v srcu in se veselili vsake svetlobe na temnem nebu.
Tudi o dogajanju med drugo svetovno vojno
V dvajsetih pričevanjih so domačini z gornje Vipavske doline prikazali življenje od otroštva, mladosti in zrelih let, ki je kljub revščini ter pomanjkanju ohranilo upanje, vero in optimizem.
Večina se spominja šolskih dni pod fašizmom, učiteljev in učiteljic, ki so jih takrat učili. Nekateri so jih tepli, na druge pa imajo tudi lepe spomine. Načrtno so zatirali slovenski jezik. Slovensko so lahko govoriti samo doma in v cerkvi. Duhovniki so pri verouku otroke učili tudi pisati, brati in prepevati v materinem jeziku.
Nekateri pripovedovalci so veliko povedali o dogajanju med drugo svetovno vojno, najprej iz časa italijanske vojske, nato še nemške, pri obeh pa so nastopali tudi partizani. Veliko je opisov nasilja in tudi smrti. Ker so bili pričevalci takrat še mladoletni, govorijo skozi njihov zorni kot, bolj o tem, kaj so doživljali starši. Avtorica je pričevanja zbirala leta 2021, zato je od medvojnih dogodkov minilo tudi do 80 let.
Dragoceni so spomini na socialno življenje mladih
V knjigi je dragoceno prepletanje zgodovinske, etnografske in socialne pripovedi »malih« vipavskih ljudi. Posebna odlika je, da je jezik pripovedovanja domač, klen in vključuje številne narečne besede. Največ pričevalcev je kmečkega porekla, zato so zelo dragocene pripovedi o delu na polju, v vinogradu, v gozdu in v hlevu: kako so obdelovali zemljo in kakšno orodje so uporabljali. Omenjajo tudi gospodinjska opravila: kuhanje, pranje, delo na vrtu in pri živini.
Dragoceni so njihovi spomini na socialno življenje mladih, nevednost in skrivanje stvari, za katere so menili, da se ne spodobijo ali so celo greh. Tako je bilo tudi s plesi, ki so jih nekateri obsojali, vendar so mladi radi plesali. Takrat je bila to ena redkih družabnosti.
Opisana so tudi praznovanja ob prejemu zakramentov: krst, prvo obhajilo, birma in poroke ter slovesnosti, ki so spremljale te družinske dogodke. Knjigo dopolnjuje izbor pesmi primorskih oz. vipavskih pesnikov.
Obširen slovar narečnih besed
V zadnjem delu knjige je obširen slovar narečnih besed z razlago in izvorom (1.400 gesel), naredila sta ga avtorica in Lucijan Bratuš. Bratuš je naredil tudi zahtevni prelom knjige, saj je med besedili zelo veliko dokumentarnih fotografij. Sledi kratka predstavitev osebnosti in zgodovinskih dogodkov, ki so pogosto omenjeni v pričevanjih. Dodano je tudi skrbno izbrano slikovno gradivo, fotografije in dokumenti, ki je večinoma iz družinskih albumov.
Posebno pozornost je avtorica namenila Magdi Rodman, zaslužni ohranjevalki spomina iz Vipave, ki je v Ingrid Boben našla prizadevno nadaljevalko zapisovanja spomina in tradicije. Tako je usoda domačinov iztrgana pozabi v življenjskih pripovedih starejše generacije Vipavcev in okoličanov.
Krivice in krutost vsakega režima ter nesmisel vojne
Uvodoma je v knjigi avtorica Ingrid Patricia Boben zapisala, da je zbrala zgodbe iz življenja ljudi, zavednih Primorcev in Primork, ki so na svoji koži občutili krutost fašističnega škornja ter hladno preračunljivost nacizma na naših tleh. Sledi povojno obdobje »nove« oblasti, še tretjega totalitarnega sistema, ki je skoraj pol stoletja po drugi svetovni vojni oz. po razpadu Italije krojil usodo ljudi na Primorskem ter drugod po naši domovini. Vsak pričevalec / vsaka pričevalka je v ta namen odprl / odprla svoje srce in povedal / povedala marsikatero svojo izkušnjo, ki bi sicer ostala nezapisana ali bi se razblinila v vesoljni minljivosti.
Marsikateremu pričevalcu / marsikateri pričevalki se je med podoživljanjem svoje zgodbe utrnila solza. Težko je bilo življenje v vojnem obdobju, ko so bili večinoma vsi otroci ali najstniki. Krivice in krutost vsakega režima ter nesmisel vojne, ki so jih doživeli, so bili in ostajajo v nebo vpijoči.
Včasih pa so jim med pripovedovanjem veselo zažarele oči
Zato se avtorica vsakemu pričevalcu iz srca zahvaljuje za nesebično sodelovanje pri zbiranju pripovedi, za srčnost, potrpežljivost in ure pripovedovanja. »Gotovo ni bilo lahko odpreti že zaklenjenih vrat svojega otroštva, spominov na svoje družine in krivice, ki so jih morali v nemem kriku podzavesti skriti prav na dno srca. Včasih pa so jim med pripovedovanjem veselo zažarele oči in se jim je zarisal nasmeh na preizkušenem obrazu.
Kljub vsemu so uspeli ohraniti dobroto v srcu, se veseliti vsake še tako drobne svetlobe na temnem nebu. V sebi nosijo neizmerno ljubezen do slovenske, primorske grude. Skozi viharje treh totalitarnih sistemov jim je uspelo ohraniti nenavadno moč, upanje in vero.«
Ingrid Patricia Boben je dodala, da se moramo zavedati, da je čas minljiv, zato je ohranjanje spominov zelo pomembno.
Ingrid Patricia Boben, knjiga Ptice treh viharjev – predstavitev