Za kaj gre? Kot poročajo lokalni mediji (zlasti Vestnik), so na tabli ob glavnem vhodu v cerkev napisi v slovenščini, madžarščini, angleščini in nemščini, njeno postavitev v času praznovanja dneva slovenske državnosti je finančno podprla Madžarska oziroma njeno zunanje ministrstvo (v sodelovanju s Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo in Župnijo Beltinci), lokalne oblasti pa o tem niso bile obveščene, kar je v javnosti dvignilo kar precej prahu.

Javno sramotenje zavetnika sv. Ladislava

Ob javnem sramotenju zaveznika beltinške fare sv. Ladislava, ki ga po medijih že dlje časa zmerjajo z nacionalistom, madžaronom in podobnimi oznakami, ni ostal križem rok niti soboški škof Peter Štumpf, ki je v javnem zapisu na škofijski spletni strani uvodoma zapisal, da ga je bilo sram, ko so ga škofje iz sosednjih držav spraševali, »kakšni so pri nas ljudje, ki jim pišejo, naj ne hodijo v Beltince zaradi častilcev sv. Ladislava in zagovornikov srečanja katoliških vernikov iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Škofje se k sreči niso pustili prestrašiti in so vseeno prišli,« je zapisal škof.

V škofiji ne dovoli nikakršnega širjenja nacionalizma

»Ko sem prišel za škofa v Soboto, sem dobil jasno sporočilo takratnega nuncija, ko mi je posredoval papeževo imenovanje, naj bom škof za vse: Slovence, Madžare, Hrvate, Rome in tudi Nemce; naj torej ne delam razlik med zaupanimi mi ljudmi. Tega se držim in tako skušam tudi ravnati. V škofiji ne dovolim nikakršnega širjenja nacionalizma. Vernike vedno znova pozivam k dolžnosti, da so odprti drug do drugega v spoštovanju, kulturnem dialogu in priznavanju narodnostnih pravic, ki jih imajo vsi prebivalci soboške škofije,« je bil nedvoumen Peter Štumpf.

Odloča sam s svojimi duhovniki in njihovimi sodelavci

Kot je poudaril, ga glede odločanja o tem, kaj bo stalo na zasebnem zemljišču, denimo zemlji, ki pripada župniji (pred ali v cerkvi, kapeli in drugih cerkvenih objektih), njegovo škofovsko poslanstvo zavezuje, da o tem odloča sam s svojimi duhovniki in njihovimi sodelavci. Ob upoštevanju zakonodaje in za to pristojnih ustanov je – kot nadaljuje Štumpf – prav, da o tem odločajo le ljudje z iskrenimi nameni in občutkom za poslanstvo Cerkve.

»Smo potem v Soboti morda Turki?«

Ob koncu zapisa je soboški škof navrgel še nekaj vprašanj: je njega kot krajevnega škofa kdo vprašal, ali lahko v župnijski cerkvi v Beltincih postavi cevast spomenik v spomin slovenskim narodnim buditeljem? »Nihče! Pa vendar je to celo moja krstna cerkev,« si je odgovoril. Soboški zavetnik sv. Nikolaj je kot škof deloval v Miri v današnjem turškem okolju Antaliji in tam tudi postal svetnik. »Smo potem v Soboti zaradi njega morda Turki?« je nadaljeval Štumpf.

Nacionalizmi ne prihajajo po svetnikih

In še: ker je ustanovitelj zagrebške škofije sv. Ladislav, so torej zaradi njega Hrvati danes Madžari? In glede na to, da je v soboški stolnici še nekaj madžarskih in v ljutomerski župnijski cerkvi nekaj nemških napisov, ali bodo zato pometali proč oltarje in večstoletne reliefe z napisi s pomembnimi sporočili o naši preteklosti, ki je pač ni možno spreminjati? »Nacionalizmi ne prihajajo po svetnikih, temveč po hudobiji, ki ne izbira ne vere in ne prepričanja. Svetniki svete Cerkve so nasprotje hudobije in priprošnjiki v večnosti. Tam glede tega sv. Ladislav gotovo ne miruje,« je zapis sklenil škof Štumpf.