Tik pred novim letom so v UKC Ljubljana zabeležili izjemen porast števila obiskov urgentnih bolnikov, ki potrebujejo prvo pomoč zaradi respiratornih obolenj (gripe, RSV, covida in pljučnice), zato se je na urgenci infekcijske klinike in na internistični prvi pomoči podaljšal čas zdravstvene obravnave. Na infekcijski kliniki UKC so zaradi zapolnjenih posteljnih kapacitet začeli preusmerjati bolnike na internistično prvo pomoč, kjer pa je na obravnavo že čakalo 40 bolnikov, zato so aktivirali vse prostorske vire in razglasili rumeni alarm.

Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je za TV Slovenija pojasnila, da se skušajo čim bolj prilagoditi razmeram, da so se kadrovsko malce okrepili, saj so jim na pomoč priskočili zaposleni iz drugih enot UKC, da pa je »seveda število postelj omejeno, zato je treba marsikoga poslati domov ali hitro odpustiti, zato mora kdo počakati tudi na hodniku«, pri čemer je prosila za potrpežljivost in razumevanje.

Ali me skrbi za stanje slovenskega zdravstva? Ja, zelo. (Federico Potočnik)

Tudi na UKC Maribor so minuli konec tedna obvestili, da beležijo povečan dotok urgentnih bolnikov, zato se na urgenci podaljšuje čas zdravstvene obravnave, »so pa vsi bolniki vsekakor ustrezno in pravočasno oskrbljeni«. Enako je drugod po Sloveniji, postelj primanjkuje domala povsod.

Da je stanje po slovenskih zdravstvenih ustanovah zares kritično in da število bolnikov s covidom-19 in ostalimi boleznimi dihal že več tednov raste, je v pogovoru za spletno Družino potrdil zdravnik Federico V. Potočnik, specialist infektologije, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje, ki je kritičen do mačehovskega odnosa vlade do razmer v zdravstvu.

Odgovarjal je zdravnik Federico V. Potočnik, specialist infektologije, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje.

Že pred mesecem dni je SB Celje omejila obiske na vseh oddelkih zaradi izrazitega porasta števila hospitaliziranih bolnikov s covidom-19. Kakšno je stanje danes? Je po drugih slovenskih bolnišnicah podobno?

Vsako zimo pričakujemo porast okužb dihal, na kar smo sicer že navajeni. Število covidnih pacientov je že nekaj tednov v porastu, toda prav tako se pojavljajo druge viroze, ki potrebujejo hospitalizacijo. V času pandemije pa smo zaradi nošenja mask močno zmanjšali pojav teh okužb, predvsem gripe. Letos teh ukrepov ni, zato se okužbe veliko bolj širijo med prebivalstvom, kar močno občutimo v ambulantah v zdravstvenih domovih in urgentnih centrih. V zadnjih dneh mora po 20 in več pacientov prenočiti po hodnikih urgentnega centra, ker zanje nimamo postelj. Tega s tako malo kadra ne moremo rešiti, pomagalo pa bi nam, da bi ljudje bolj pazili na širjenje okužb in bi jih zato manj prenašali – tako bi bil na urgentne centre manjši naval.

V zadnjih dneh mora po 20 in več pacientov prenočiti po hodnikih urgentnega centra, ker zanje nimamo postelj. Tega s tako malo kadra ne moremo rešiti, pomagalo pa bi nam, da bi ljudje bolj pazili na širjenje okužb in bi jih zato manj prenašali. (Federico Potočnik)

Iz UKC Ljubljana so pred novim letom sporočili, da se zaradi izjemnega števila obiskov urgentnih pacientov podaljšuje čas zdravstvene obravnave pacientov. V sindikatu Fides so ob tem ponovno opozorili na sistemske težave v slovenskem zdravstvu in na kronično pomanjkanje zdravnikov in drugega osebja. So opozorila sindikata ustrezna in smiselna?

Opozorila Fidesa niso samo ustrezna in smiselna, ampak nujna. Število zdravnikov je v primerjavi z razvitim svetom podpovprečno, zato moramo zdravniki delati v obliki dežurstev in več delovišč naenkrat, kar ni varno za paciente in negativno vpliva na naše družine in na zdravje nas, ki tako delamo že leta. Vlada popolnoma ignorira vsa opozorila stroke, ker ji zdravstvo očitno ni prioriteta. Ukrepi, o katerih se pogovarjajo, so škodljivi, ker jih diktira skrajna levica. Nikoli ni v zgodovini nič dobrega prišlo s strani skrajne levice, naša vlada ni nobena izjema in škoda je ogromna. Obravnave so zato neizogibno slabše, trajajo dlje časa, prostora za sprejem pacientov ni, kar se zagotovo odraža v večji umrljivosti, kar pa preslabo merimo, da bi lahko delali ustrezne analize. Toda ali me skrbi za stanje slovenskega zdravstva? Ja, zelo.

Pred dnevi so tuje agencije poročale, da so bolnišnice v vsaj štirih ameriških zveznih državah ponovno uvedle zaščitne maske zaradi porasta primerov bolezni dihal. Bi ukrep obveznega nošenja mask v zdravstvenih ustanovah spet potrebovali tudi pri nas?

V času povečanih okužb dihal je smiselno, da, kdor je bolan, nosi masko. Sicer pa v urgentnem centru praviloma nosimo maske pri obravnavi pacientov s sumom na okužbe dihal. Ne verjamem v vsesplošne odredbe, verjamem pa v zdravo pamet Slovencev, da bodo toliko obzirni do sodržavljanov, da bodo v primeru simptomov prehlada nosili masko in tako varovali svoje bližnje in tudi pomagali nam, da bo urgenco potreboval kakšen pacient manj.