Kot so po navedbah britanskega spletnega portala Catholic Herald in avstrijskega Kathpressa včeraj poročali krajevni indonezijski mediji, je policija 2. in 3. septembra v Džakarti, Bogorju in Bekasiju prijela osebe z začetnicami imen HFP, LB, DF, FA, HS, ER in RS. Tiskovni predstavnik protiteroristične enote Densus 88 polkovnik Aswin Siregar je informacijo potrdil, v izjavi za medije pa je pojasnil, da preiskava še traja in da zaenkrat ni znano, ali so se priporniki med seboj poznali in ali so bili del iste teroristične skupine.

Po navedbah poročila naj bi osumljenci prek družbenih omrežij grozili v obliki propagande ali terorističnih groženj kot odziv na papežev prihod, govora je tudi o stikih z islamistično teroristično sceno. Po navedbah Aswina Siregarja so osumljenci grozili tudi s požigom prizorišč, kjer so bila predvidena srečanja s papežem.

Teroriste naj bi vznejevoljil tudi vladni poziv televizijskim postajam, naj med neposrednim prenosom papeževega obiska ne predvajajo običajnega islamskega vabila k molitvi.

Neimenovani vir je za singapurski časnik The Straits Times povedal, da je teroriste razjezil obisk papeža Frančiška v džakarski mošeji Istiqlal, predvsem pa vladni poziv televizijskim postajam, naj med neposrednim prenosom papeževega obiska ne predvajajo običajnega islamskega vabila k molitvi.

Indonezija je bila v zadnjih desetletjih večkrat tarča islamističnih napadov, začenši z bombnim napadom na Baliju leta 2002, v katerem je umrlo več kot 200 ljudi.

Podpisovanje skupne izjave. FOTO: Vatican Media

Skupna izjava poziva k bratski solidarnosti med religijami

Papež Frančišek je Indonezijo obiskal med 2. in 6. septembrom. Včeraj je odpotoval na Papuo Novo Gvinejo, kjer se je danes začel uradni program druge etape tokratnega apostolskega obiska v Aziji in Oceaniji. Pozneje ga pričakujejo še v Vzhodnem Timorju in Singapurju, v Rim naj bi se vrnil 13. septembra.

Verska voditelja sta poudarila, da bi morala vloga religije na svetovni ravni »vključevati spodbujanje in varovanje dostojanstva vsakega človeškega življenja«.

Vrhunec Frančiškovega obiska v Indoneziji je bilo četrtkovo srečanje z velikim imamom mošeje Istiqlal v Džakarti. Verska voditelja sta podpisala skupno izjavo, v kateri sta pozvala k strpnosti in boju proti podnebnim spremembam. Izjava izraža zaskrbljenost zaradi vprašanj podnebnih sprememb in »razčlovečenja«, ki ga, kot je zapisano v besedilu, »zaznamujeta predvsem razširjeno nasilje in spori, ki pogosto povzročajo zaskrbljujoče število žrtev«.

Verska voditelja sta poudarila, da bi morala vloga religije na svetovni ravni »vključevati spodbujanje in varovanje dostojanstva vsakega človeškega življenja«. Spodbujati je treba verska izročila, s pomočjo katerih »bi premagali kulturo nasilja in brezbrižnosti, ki pesti naš svet«, in si z vsemi močmi prizadevati za bratsko solidarnost.