V letošnjem septembru naj bi s podzemnim predorom povezali veliko mošejo Istiqlal in stolno cerkev Marijinega vnebovzetja v indonezijski prestolnici, ki si stojita nasproti. Ukrep je bil oznanjen konec avgusta, ko je stolnico obiskal podpredsednik Kiai Hajj Ma'ruf Amin. Amin je bil predsednik indonezijskega sveta ulem. Podpredsednika je med obiskom spremljal nadškof v Džakarti, kardinal Ignatius Suharyo Hardjoatmodjo, pridružila pa sta se jima še minister za gradnje Basuki Hadimulyono in imam mošeje Istiqlal, Nasaruddin Umar.

Predor med svetiščema bo spodbujal strpnost in mir med vsemi prebivalci Indonezije.

»Ta povezava ni le simbol dobrih odnosov med različnimi verskimi skupnostmi,« je dejal Amin: »Spodbuja tudi strpnost in mir med vsemi prebivalci Indonezije.«

Simbolno dejanje

Do leta 2017 je bil Kiai Hajj Ma'ruf Amin predsednik indonezijskega sveta ulem, ki je v preteklosti svojo moč uporabljal tudi za reševanje političnih vprašanj. Tako je recimo ostro kritiziral nekdanjega guvernerja v Džakarti, Basukija »Ahoka« Tjahajo Purnamo, ki naj bi »sramotil vero«, in je zahteval njegov odstop s položaja.

»Vse je zelo simbolno,« je za AsiaNews pojasnil J. Kristiadi, analitik Centra za strateške in mednarodne vede. »Aminova odločitev, da obišče stolnico, da stopi v krščansko svetišče, je očitno znamenje, da naj bi vsi dejavniki v državi odločno podpirali medversko strpnost.«

Podpredsednikova odločitev, da stopi v krščansko svetišče, je očitno znamenje podpore medverski strpnosti.

Mošeja Istiqlal (Mošeja neodvisnosti) je bila zgrajena v obdobju predsednika Sukarna. Ta je leta 1955 razpisal natečaj za njeno postavitev, na katerem je zmagal krščanski arhitekt Friedrich Silaban. Mošeja je takrat simbolno predstavljala novo pridobljeno neodvisnost države od tuje zasedbe, pa tudi odprtost prvega predsednika Indonezije. Zato so jo oblasti postavile nasproti starejše, leta 1901 posvečene ter v letih med 1988 in 2002 obnovljene stolnice Marijinega vnebovzetja.