Knjiga V spomin in opomin je izjemen zgodovinski dokument. Ne samo v tistem delu, kjer gre tudi formalno za uradne zapise, saj jih lahko najdemo v državnih arhivih. Posebej je to dokument v tistem delu, kjer gre za osebne zapiske škofa, ki niso nastali z namenom, da se objavijo, in kjer bi bil njihov avtor zato vsaj pod določenim pritiskom javnosti, na katero bi morda moral računati. Njihova pristnost in neposrednost ima zato še toliko večjo dokumentarno vrednost in daje sliko o avtorju in njegovi presoji dobe in ljudi, na katere se nanaša in ki bi je noben vir zunaj Vovka samega ne mogel ustvariti. Zato njegovi zapisi tudi nimajo kakega posebnega naslova. Naslov V spomin in opomin so dodali šele uredniki, ki pa so ga vzeli iz besedila zapiskov. Izbran je povsem primerno in ustrezno. Gre za osrednjo misel v teh zapisih: Kar se je dogajalo slovenski Cerkvi v tem obdobju, ne sme v pozabo. Ne samo zaradi zgodovine Cerkve, ampak vsega naroda. Iz tega je treba potegniti...