John je bil rojen v Londonu. Njegov oče je bil odvetnik, ki pa je umrl, ko je imel John šele sedem let. Med leti 1936 in 1940 je obiskoval znamenito Westminster School pri Westminstrski opatiji, nato pa se je odločil za nadaljevanje družinske tradicije in je postal pravnik. Ko so ga pri osemnajstih letih vpoklicali v vojsko, je izrekel svoje nasprotovanje vojni in kot kristjan izbral mirovniška načela. Oblasti so sprejele njegov pristni ugovor vesti in mu zaupale vojne naloge na nevojaškem področju.

Po položajih v Egiptu in Italiji je bil premeščen v Južno Avstrijo, naposled v Vetrinj, kjer je srečal povojne slovenske begunce. Prevzet je bil nad njihovo urejenostjo in visoko izobraženostjo voditeljev. Zgrožen je bil zaradi njihovega vračanja v Jugoslavijo in je bil priča razočaranju Slovencev nad Britanci, ki so jih dotlej visoko cenili. Zahvaljujoč prizadevanjem slovenskega voditelja dr. Meršola, kanadskega majorja Barreja, Selby-Bigga, predstavnika britanskega Rdečega križa, in Johna se je vračanje družin v Jugoslavijo ustavilo.

Po vrnitvi v Združeno kraljestvo je kot kveker delal na področju sprave in bil v vodstvu ustanove za študijsko izmenjavo, dejavne v Avstriji in Nemčiji.

V Sloveniji ga danes morda najbolje poznamo po njegovem delu v Avstriji in po izredni knjigi, ki sta jo napisala z Marcusom Ferrarjem, z naslovom Slovenija 1945. Knjiga pošteno predstavlja položaj v Sloveniji v medvojnih letih in travmo vračanja v Jugoslavijo ter posledic, ki so vidne še danes. Delo temelji na Johnovi podrobni raziskavi med družinami, ki so našle novo življenje, in na opažanjih o vplivu teh dogodkov na svobodno družbo današnje Slovenije.

Za Johnom žalujejo vdova Ann, njuni otroci in vnuki.

Foto: Študijski center za narodno spravo