Božični praznik prebuja v vernikih in ljudeh »dobre volje« razne spomine in čustva. K temu jih spodbujajo doživetja v domači družini in okolju, družinska molitev in blagoslovi, jaslice v domovih in cerkvah, božične pesmi in navade. Ti spomini so kakor stebri, na katerih sloni njihova vera, povezana z družino in narodom. Nanjo se sklicujejo v raznih življenjskih trenutkih, v bolezni in preskušnjah, v tujini in drugih življenjskih razmerah. Ti spomini so kakor znamenja ob poti, odrešujoča opora v bližnji preteklosti, v časih, ko je bila beseda božič izbrisana iz javnega življenja in spomina. Upamo, da se podobni časi ne bodo ponovili v novih razmerah in na nov način.

V veroizpovedi priznavamo in izpovedujemo »In je postal človek«. Te besede nas prestavijo v novo stvarnost, v življenje, v čas in razmere presegajočo stvarnost. V Stari zavezi se je Bog človeku razodel kot bivajoči: »Jaz sem, ki sem« (2 Mz 3,14), kot izvir vsega obstoječega. Gre z...