Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja, da stoji svetovno gospodarstvo pred izjemno negotovimi časi:

"Obeti so se od aprila močno poslabšali. Svet bi se kmalu lahko znašel na robu svetovne recesije, le dve leti po zadnji," je bil ob predstavitvi najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih jasen glavni ekonomist pri Mednarodnem denarnem skladu Pierre-Olivier Gourinchas.

Ta je v zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih še znižal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti. To je aprila letos najprej znižal iz 4,4 na 3,6 odstotka, sedaj pa je svojo napoved ustalil pri zgolj 3,2-odstotni gospodarski rasti.

Pretresom ni videti konca

Kot v analizi ugotavlja IMF, je svetovno gospodarstvo lani vsaj začasno okrevalo, nato pa so optimističnim napovedim sledili novi, zelo negativni dogodki, ki še povečujejo tveganja. Med njimi še posebej izpostavlja vojno v Ukrajini, ki je v času, ko je svetovno gospodarstvo še vedno prizadeto od pandemije, povzročila silovite skoke cen energije in hrane. To je v višave pognalo inflacijo, zaradi česar so morale centralne banke močno zvišati obrestne mere.

K upočasnitvi svetovne gospodarske rasti so močno prispevala tudi covidna zaprtja in nepremičninska kriza na Kitajskem. Prav tako je agresivno dviganje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Federal Reserve oziroma FED) močno upočasnilo rast ameriškega gospodarstva.

Obeti niso dobri

IMF ob tem poudarja, da so gospodarski obeti zelo slabi, kar bi lahko vodilo do enega največjih gospodarskih zlomov v zadnje pol stoletja. Med največjimi grožnjami v naslednjem obdobju IMF še zlasti opozarja na možnost prekinitev dobav ruskega plina v Evropo in na vse višje cene hrane, kar bi svet lahko pognalo v lakoto.

Skupek vseh pretresov bi lahko tako v naslednjem letu povzročil recesijo, ki bi jo spremljalo obdobje visoke inflacije. Zaradi tega bi lahko svetovna gospodarska rast v prihodnjem letu dosegla zgolj 2 odstotka, kar se je od leta 1970 zgodilo zgolj petkrat.

Pri mednarodnem denarnem skladu se zavedajo, da bo zaostrena denarna politika v prihodnjih mesecih imela ekonomske posledice, vendar pa bi oklevanje pri vpeljavi takšnih ukrepov le še poslabšalo trenutne razmere. Po njihovem mnenju bodo vlade morale poskrbeti za najranljivejše, zaradi česar bo potrebno dvigniti davke, bodisi zmanjšati proračunsko porabo.