Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof in predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci. FOTO: Tatjana Splichal. 


Kako ocenjujete stanje katoliških medijev pri nas?

Katoliški mediji v slovenskem javnem prostoru prinašajo dve kvaliteti: poročanje iz resnice in po resnici in poročanje z one druge strani – torej od tam in o tistem, o čemer javni laični mediji ne poročajo.

Prizadevajo si govoriti o stvareh iz vsakdanjega življenja tako posameznika kot družbe skozi misel Jezusa Kristusa. Takšna naravnanost katoliških medijev pomeni velik doprinos tudi k uravnoteženosti slovenskega demokratičnega prostora.

Mnogi, tudi neverni se zatekajo h katoliškim medijem, ki so še vedno glasnik in varuh duhovnih, kulturnih in intelektualnih vrednot.

Kakšno vlogo ima po vašem mnenju Družina v sodobni slovenski medijski krajini in v Cerkvi?

Zame osebno je Družina še vedno »kristalno čist časopis«, kar pa še zdaleč ne pomeni njene medijske naivnosti in nedolžnosti. Družina je ves čas svojega obstoja trdno umeščena v cerkvena in družbena dogajanja.

V slovenski prostor še vedno prinaša prijetno dišavo po pristni slovenski katoliškosti. Ta vsebuje tisoč let slovenskega krščanstva, ki mu dajejo plemenitost naši verni očetje in matere, duhovni velikani, med njimi mnogi duhovniki, narodni buditelji, mučenci in kulturniki.

Vsi vedo, da je Družina katoliški časnik in piše o Cerkvi in v dobro Cerkve. Večina ji tega ne zameri, nekateri pa menijo, da je zaradi tega preveč enostransko cerkvenostna.

Če ima vsaka stranka ali društvo pri nas svoj časnik, radio oz. spletni portal, ne vidim razloga, zakaj tega ne bi smela imeti Katoliška cerkev v Sloveniji.

Kako pa odgovoriti na očitek, da smo preveč prizanesljivi do Cerkve in njenih napak? Kje je prava mera med senzacionalizmom na eni strani in iskrenim iskanjem resnice na drugi strani?

Senzacionalizem se rad ozira po dobičku in škodoželjnosti, resnica pa po moralnih dolžnostih do Boga in do ljudi. Med enim in drugim hitro opazimo razliko, zato niti za povprečnega bralca ne more biti težka odločitev, kaj bo bral, poslušal ali gledal in kaj ne, oziroma komu bo verjel in komu ne.

Gotovo je prav, da tudi Družina opozarja na napake Cerkve, ampak ne na senzacionalističen način. Ljudje vas radi spremljajo, ker znate tudi slabe novice povedati mirno, pošteno, iskreno. Žogo je treba umiriti, nikakor pa je ne skriti pod posteljo, kot nam večkrat očitajo.

Nam zaupate, kaj v Družini najraje preberete?

Komentarje, dobri so in veliko mi povedo. Tudi sam sem jih včasih z velikim veseljem pisal. Veseli me, da so komentatorji večinoma laiki, ker v njih vidim večjo in širšo izrazno moč Cerkve, hkrati pa na njih gledam kot na stražarje.

Če povedo kakšno krepkejšo v dobro Cerkve, to zveni precej bolj prepričljivo, kot če to počnemo duhovniki ali škofje, ki smo »plačani za to«, kot radi rečejo ljudje. (smeh)


Prispevek je bil v celoti objavljen v novi številki tednika Družina (20/2021).

Preberite še: 
- Komentar: 70 let
- Družina vstopa v 70. leto izhajanja [VIDEO]
- Pogovor ob vstopu v 70. leto izhajanja Družine [VIDEO]