Prostim uram so pripisovali izjemen pomen, razglašali so jih malodane za človekovo pravico. Prepričani so bili, da jim s prostimi urami jemljemo tudi prosti čas, pa čeprav je sprememba urnika pomenila, da bodo pouk končali malo prej in bodo imeli več prostega časa po pouku. A to ni enako, so nam povedali, takrat gre marsikdo hitro domov. Žalovali torej niso za prostim časom kot takim, pač pa za prostim časom, ki bi ga preživljali s sošolci.

Podobno se urnik spremeni marsikateremu zakonskemu paru, le da v ozadju ni novo polletje, pač pa kakšna druga prelomnica, največkrat kar rojstvo otroka. Po tem proste ure začnejo redno odpadati ali pa jih sploh ni več na urniku. A pričevanja mnogih zakonskih parov nam sporočajo, da ni le mogoče, pač pa celo nujno potrebno, da imata tudi zakonca prosti čas. Konec koncev pravico do prostega časa omenja tudi Splošna deklaracija človekovih pravic. Od vaju pa je odvisno, ali bosta (skupni) prosti čas dala na urnik ali se bosta zanj odločala...