Gospod Inzko, pred dnevi ste sodelovali na konferenci v Celovcu Manjšinska politika – politika od včeraj ali za prihodnost?, kjer ste bili eden od predavateljev. Govorili ste o aktualnem položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Kakšen je ta položaj glede na pretekli razvoj?

Poenostavljeno rečeno imamo dva trenda, imamo pa tudi dve travmi. Ena travma so neizpolnjene obljube, saj avstrijske oblasti od leta 1867 ne izpolnjujejo svojih obljub. Morda je ta zakon o osnovnih pravicah, ki govori tudi o »v deželi običajnih jezikih, ki jih država priznava«, še eden najbolj udejanjenih. Nanj so se sklicevali Čehi na Češkem in drugje, pa tudi Slovenci na Kranjskem in Koroškem. Zanimivo je, da ta temeljni zakon še vedno velja in smo tem bolj razočarani, da je nova deželna ustava Koroške zakoličila, da je na Koroškem »deželni jezik nemški«. Sicer pa ta ustava prvič omenja obstoj slovenske narodne skupnosti.

Predstavniki večinskega naroda so marsikaj obljubl...