Verjetno vsi poznamo Gregorja Čušina in njegove monodrame s svetopisemsko vsebino. Ta prispevek govori o eni tovrstni monodrami, ki pa jo je napisal in izvedel nekdo drug – morda njegov »naslednik«.

Včeraj je namreč v dvorani tolminskega župnjiskega doma svojo premierno monodramo izvedel Tomo Orbanić. predstava z naslovom »Simon iz Cirene - Na spoved pod križ« je pritegnila pozornost številnih tolminskih župljanov. Tomo, ki je tudi sicer dejaven v župniji, je v svoji mondrami poskrbel za pravšnjo mero humorja, kritičnosti in naukov, tako življenjskih kot svetopisemskih. Sam pravi, da se je svoje prve monodrame lotil iz treh razlogov. Prvi je ta, da mu grejo določene stvari rahlo »na živce«. Pa naj si gre za ljudi, ki kritizirajo Cerkev brez vsake osnove ali pa dejanja kristjanov, ki niso vredna njihove pripadnosti Kristusu. Tomo se zaveda, da lahko doprinese k sprembam le, če jasno pove, kaj si o čem misli. Vendar si tega ne upa povedati nepsoredno tistim, ki so za nepravilnosti odgovorni: »Drugi razlog je dejstvo, da sem strahopetec,« pravi Tomo. Navsedanje pa želi Tomo s predstavo tudi zabavati in razveseljevati. Upa pa, da z lahkotnostjo lahko vsebino gledalcem bolj približa, tako da sporočilo seže globlje.

Tomo nam je tako predstavil zgodba o Simonu iz Cirene, ki je v Svetem pismu omenjen le v enem samem stavku. O njem vemo le to, da so ga vojaki prisilili, da je Jezusu pomagal nositi križ. V tej monodrami, pa doživljamo prvoosebno zgodbo Simona, ves čas poti z Jezusom na Kalvarijo in celo nekaj odlomkov iz Simonove preteklosti. Njegovo življenje je prežeto z razmišljanjem, nestrinjanjem in prošnjo Jezusu, naj mu odpusti grehe.

Tomo o svojem razmišljanju, ki ga je vpel v misli Simona, pravi: »Od nikgoar ne zahtevam, da moje razmišljanje vzame za sveto, ker sem sam daleč od svetništva. /.../ Vas pa prosim, da začnete o teh stvareh tudi vi razmišljati, vsaj razmišljati. Še bolj vesel pa bom, če jih – v kolikor najdete v njih nekaj, kar tudi vam ne ustreza – začnete spreminjati. Začenši pri sebi.«

Prepričan sem, da bo Tomo s svojim delom nadaljeval, ker ima talent za pisanje. Še pomembneje pa je, da nihče ki mu je prisluhnil v Tolminu, domov ni odšel prazen. Upam da bo priložnosti, da se o tem tudi sami prepričate, še dovolj!