Obstaja nekakšno pravilo, da je pri knjižnih ilustracijah za naše najmlajše zelo dobrodošla družba odraslega (vzgojiteljice ali staršev), ki otroka vodi – ga sprašuje, kaj vidi in mu pomaga pri gradnji pravljic in razvijanju domišljije. V slikanicah se skriva mnogo podob in še mnogo več zgodb. Kakšna bo zgodba, kako in v katero smer se bo razvijala in kako se bo končala, pa je odvisno predvsem od mladega »bralca« in njegovega odraslega spremljevalca. V vrtcih, denimo, imajo otroci vsakodnevno možnost poseganja po knjigah v različnih knjižnih kotičkih. Izbrane knjige, ki so tam razstavljene, morajo biti ustrezne; če imajo pretirano količino besedila, lahko odvrnejo zanimanje otrok, na drugi strani pa lahko primerna količina ilustracij in zanimiva vsebina pritegne njihovo pozornost ter jim s tem omogoči lažjo predstavo celotne zgodbe.

Pri knjižnih ilustracijah za naše najmlajše je zelo dobrodošla družba odraslega, ki otroka vodi – ga sprašuje, kaj vidi in mu pomaga pri gradnji pravljic in razvijanju domišljije.

Ilustratorka Maja Kastelic (1981), rojena v Trebnjem, je dokončala študij slikarstva, filozofije in teorije vizualnih umetnosti. Preden je začela poklicno pot v otroškem založništvu, je več let delala kot retušerka pri restavriranju fresk. Leta 2015 je z izidom svoje prve avtorske slikanice Deček in hiša, za katero je prejela nagrado Hinka Smrekarja, takoj navdušila tako bralce kot strokovno javnost. Hkrati ji je po uvrstitvi v elitni izbor ilustracij na sejmu otroških knjig v Bologni odprla vrata v tujino. Kastelčeva pravi, da je bilo to zanjo veliko presenečenje, saj te takšen dogodek zaznamuje kot dobrega in profesionalnega ustvarjalca v mednarodnih vodah.

Prav tako je slednje dobro za prepoznavnost in kontakte, da so v katalogu vidni tvoji podatki, saj se na to naslanjajo vsi založniki in uredniki. Slikanica Deček in hiša je do zdaj izšla v štirinajstih državah, kot ilustratorka pa Maja Kastelic sodeluje še s številnimi tujimi avtorji in založbami, saj sama pravi, da se lahko takšno sodelovanje na razstavi obrestuje šele čez čas. Z založbami v nekaterih državah sodeluje neposredno, v drugih pa so bile kupljene pravice za njene slikanice. Velik uspeh so prav tako požele njene čudovite ilustracije za slikanico H. C. Andersena z naslovom Potovanje njegovega življenja.

Kastelčeva redno sodeluje z revijo Ciciban ter na razstavah, tako samostojno kot tudi skupinsko. V reviji Cicido redno objavlja in likovno pretvarja kratke pesmi slovenskih avtorjev v protostripe. Upodobila je že denimo pesmi Nika Grafenauerja, Ferija Lainščka, Vide Jeraj, Anje Štefan, Toneta Pavčka, Neže Maurer in drugih. Ilustrirala je celo znano pravljico Svetlane Makarovič Korenčkov palček. Kljub vsem uspehom v svojem ustvarjanju pa pravi, da ji ilustracija knjige Deček in hiša pomeni največ, saj se je ob njej in z njo ogromno naučila. Gre za nebesedno avtorsko slikanico o otroški radovednosti, iskanju in intimnih labirintih, obenem pa gre za poklon kulturi in nostalgični lepoti starega.

Kljub vsem uspehom v svojem ustvarjanju pa pravi, da ji ilustracija knjige Deček in hiša pomeni največ, saj se je ob njej in z njo ogromno naučila.

Tako kot pri marsikateri dejavnosti v današnjem svetu, se tudi v primeru ilustracije postavlja vprašanje, kakšna prihodnost jo čaka v trenutni digitalni dobi. Kastelčeva pravi, da ilustracija in ves knjižni trg v nasprotju s pesimističnimi pričakovanji izpred let, ko je bilo dosti pompoznega govora o e-knjigah in koncu knjige kot take, naravnost cvetita. Epidemija je po eni strani sicer zavrla živahno sejemsko dogajanje, po drugi pa je knjižni trg nepričakovano zrasel, kar kaže na potrebo po knjigah in kulturi, zlasti v časih, kot so ti. Po vsem svetu se vrstijo knjižni dogodki in razpisi za ilustratorje, knjiga počasi spet dobiva status kultnega predmeta, podobno kot vinilne plošče. Znano in dokazano namreč je, da branje in listanje po knjigah naše misli in notranje življenje neizmerno bogatita. Seveda je pomembno tudi, kaj beremo in kaj gledamo, tu pa je zaveza za kakovost pri ustvarjalcih samo še bolj obvezujoča in navdihujoča.

Majo Kastelic zelo navdihuje slogan, ki ga je nekoč podal že Marc Chagall: Če ustvarjam iz srca, uspe skoraj vse; če iz glave, pa skoraj nič.

 Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (05/2024).