Bodimo malo aktualni, začnimo z nogometom. Nogomet navsezadnje že dolgo ni več samo igra na zelenici, obdani z visokimi tribunami za več desettisočglavo množico iskrenih navdušencev, temveč tudi igra globalnih kapitalskih tokov, ki so spremenili velike klube iz ustanov lokalnega in državnega ponosa v še večja mednarodna podjetja. V zadnjem času pa je postal tudi kulturno bojišče; natančneje, postal je prostor, v katerem globalni kapitalizem zelo na široko udejanja svojo progresivistično kulturno agendo. To pogosto počne tudi pod neosocialističnimi simboli, ki izražajo navidezno nasprotje njegovi dejanski usmeritvi in s tem učinkovito izkoriščajo energijo naivnega pravičništva za pospeševanje njenega toka. A po svojem izvoru je nogomet vendar igra neštetih nepredvidljivih situacij, ki jih omogočajo razmeroma maloštevilna in razumljiva pravila. Eni najbolj osnovnih, tako osnovnih, da sta že banalni, sta pravili, da mora biti na igrišču ena žoga in dvoje vrat. Včasih se ob prekinitvah...