Zorčič je v slavnostnem nagovoru spomnil, poroča STA, da se je 95 odstotkov volivcev na plebiscitu odločilo za samostojno pot Slovenije, kar se ne bi zgodilo, »če naš narod ne bi imel utemeljenih zgodovinskih, ekonomskih in idejnih argumentov za ta pogumni korak«. Ta zgodovinski korak pa po Zorčičevih besedah ni bil brez posledic, saj je Slovenija morala svojo vztrajnost, narodno zavest in trdno voljo znova dokazovati v osamosvojitveni vojni, v kateri so nekateri rojaki za Slovenijo dali tudi svoja življenja.

Kljub temu, meni Zorčič, danes težko gremo mimo premisleka, ali smo na pravi poti. Kot je poudaril, se že skoraj dve leti borimo z epidemijo koronavirusne bolezni in njenimi posledicami, nekateri pa te razmere »izkoriščajo za obračunavanje, obtoževanje in nabiranje političnih točk«. Predsednik Državnega zbora ugotavlja, da v stiski nismo samo kot država, temveč tudi kot družba. Izzivi današnjega časa zahtevajo enovite odgovore, ne pa ustvarjanja delitev: »Razdeljeni po dolgem in počez smo v resnici šibki kot še nikoli.«

Izzivi današnjega časa zahtevajo enovite odgovore, ne pa ustvarjanja delitev.

Zorčič ob tem opozarja, da je družbeno soglasje nekaj, kar smo po vseh korakih, ki so privedli do ustanovitve Slovenije, pustili »nekje zadaj«, vendar ga moramo znova poiskati. Zato moramo, če želimo iz danih družbenih razmer stopiti kot zmagovalci, znova povleči pogumne poteze. Pri tem je po mnenju predsednika DZ večina bremena na politikih, obenem pa imamo znova zgodovinske, ekonomske in idejne argumente za pogumne korake in na obzorju je boljši jutri.

Državni zbor bo 30 let praznoval prihodnje leto, ko Slovenijo čakajo državnozborske volitve, zato je Zorčič prepričan, da se morajo izvoljeni predstavniki in predstavnice državljanov vprašati, ali vedno delujejo na ravni zavez, ki jih prednje postavlja izvolitev v najvišje zakonodajno telo v državi.

Prejšnje generacije so imele zgodovinsko srečo in pogum, da so lahko odločale o samostojnosti, zdaj pa je na potezi nova generacija.

Po njegovih besedah so namreč prejšnje generacije imele zgodovinsko srečo in pogum, da so lahko odločale o samostojnosti, zdaj pa je na potezi nova generacija. Zaobljuba politike, da bo gradila in ne razdirala ter iskala skupne točke in ne pregrad, pa je ob tem nujna.