Zbornik Umetnostna dediščina plemstva v času njegovega zatona je 25. oktobra v Ljubljani predstavila Tina Košak. FOTO: Ivo Žajdela

Umetnostna dediščina plemstva v času njegovega zatona

Zbornik Umetnostna dediščina plemstva v času njegovega zatona. Transformacije, prenosi, reinterpretacije prinaša razprave sedmih avtorjev, ki z različnimi metodološkimi pristopi in s prepletanjem raziskovalnih področij zgodovine umetnosti, arhitekture in zgodovinopisja na osmih študijah primerov analizirajo, kako sta zaton plemstva po sredini 18. stoletja ter njegova ukinitev po razpadu habsburške monarhije vplivala na plemiško zbirateljstvo in naročništvo ter na prenose, reinterpretacije in nove namembnosti plemiške umetnostne dediščine.

Prispevki prinašajo spoznanja o prenovah grajskih stavb, naročilih opreme dvorcev, značilnosti novogradenj in opremljanja plemiških podeželskih vil v 19. stoletju, o plemiških zbirkah med sredino 18. in začetkom 19. stoletja, njihovih kasnejših prodajah, zaplembah in njihovih poteh v muzeje.

Prispevki pokrivajo celotno slovensko ozemlje oziroma ga s vprašanji, ki tematizirajo tudi obmejni prostor in s preučitvijo ključnih družbenih ter političnih zgodovinskih dogodkov in okoliščin zlasti med letoma 1789 in 1945 na umetnost v širšem (srednje)evropskem kontekstu, bistveno presegajo.

Meinlov dvorec v Črncih pri Apačah leta 2020. VIR: knjiga (Igor Sapač)

Meinlov dvorec v Črncih pri Apačah leta 2020. VIR: knjiga (Igor Sapač)

Dva izjemno poglobljena prispevka Igorja Sapača

Igor Sapač je v obširnem prispevku Od Paldijevske vile užitkov do lovske residence trgovcev s kavo osvetlil dvorec Črnci v Apaški dolini in njegov umetnostnozgodovinski pomen.

Polona Vidmar piše o štukaturah v dvorcu Novo Celje. Tina Košak je pregledala zbirka grofov Cobenzl v dvorcu Lože pri Vipavi. Miha Preinfalk je s pomočjo novoodkritih virov šel po sledi Jožefa Kalasanca barona Erberga in njegove zbirke. Renata Komič Marn je pod naslovom Za slavo dežele in spomin rodbine opisala portrete v zbirkah Jožefa Kalasanca barona Erberga v Dolu pri Ljubljani.

Igor Sapač je pod naslovom Med gradom svetega Jurija, vilo Grimaud-d’Orsay in graščino Pa(c)hta prikazal izzvenevanje kulture plemiških dvorcev na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Matjaž Grahornik je popisal knjižno in umetnostno zapuščino grofov Zabeo v dvorcu Fala. Franci Lazarini pod naslovom Od degradacije do revitalizacije piše o Ljubljanskem gradu v 19. in 20. stoletju.

Meinlov dvorec v Črncih pri Apačah leta 2021. VIR: omrežje X

Dvorec Freudenau v Črncih si je novembra 2021 z županom Apač dr. Andrejem Steyerjem ogledal minister dr. Vasko Simoniti. Pred kakim stoletjem je v dvorcu gospodaril dunajski lastnik pražarn kave Julius Meinl, dvorec pa zdaj čaka na obnovo in novo vsebino. VIR: omrežje X

Daše Ličen, avtorica knjige Meščanstvo v zalivu. Društveno življenje v habsburškem Trstu. FOTO: Ivo Žajdela

Društveno življenje v habsburškem Trstu

Založba ZRC je izdala knjigo Daše Ličen Meščanstvo v zalivu. Društveno življenje v habsburškem Trstu. Raziskava razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani. Obenem gre za prispevek k antropološkemu razumevanju procesov oblikovanja meščanskega okolja, oblikovanja moderne civilne družbe, razvoja nacionalnih idej, emancipacije žensk in združevanja v intelektualne mreže.

Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov je ponazorila nekatere dolgoročne spremembe v praksah in diskurzu meščanstva: na primeru Društva Minerva nelinearno privzemanje nacionalnih identifikacij; na primeru Slavjanskega društva pomen intelektualnih mrež v procesih razširjanja liberalnih idej in pomembno razliko med današnjimi in nacionalnimi gibanji sredine 19. stoletja; na primeru Društva ljubiteljev živali postopno spreminjanje vloge žensk in skrbi za živali, ki je bila nasledek buržoazne ambicije po »prevzgajanju« nižjih slojev; na primeru Jadranskega naravoslovnega društva pa obstoj nacionalno in politično neopredeljenih meščanskih družbenih sfer, ki so imele svoj prostor tudi v Trstu.

Delo sloni na zgodovinskih virih, hkrati pa skuša dosedanje z nacionalnimi prikazi zaznamovane historične raziskave nadgraditi z antropološkimi in sociološkimi teorijami, ki zagotavljajo konceptualno izhodišče, in že opravljenimi historičnimi raziskavami nacionalizacije urbanega življenja na ozemlju Habsburške monarhije, s pomočjo katerih je mogoče lokalno tržaško zgodovino misliti v primerjalni perspektivi.

Ane Vrtovec Beno, avtorica knjige Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine. FOTO: Ivo Žajdela

Ana Vrtovec Beno: Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine

Založba ZRC je izdala knjigo Ane Vrtovec Beno Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine. Avtorica je na sodoben teoretski in vsebinski način predstavila sodobne oblike pojavljanja, preoblikovanja in raznolikosti ljudskega gledališča v Sloveniji. Posebej so jo zanimale funkcije in vloga izbranih primerov sodobnega ljudskega gledališča za različne skupnosti. S pomočjo izbranih primerov in terenske raziskave je predstavila možne povezave med izbranimi primeri ter poskušala odgovoriti na vprašanje Zakaj uprizarjati lastno dediščino? Empirično podprta raziskava o sodobnem ljudskem gledališču prinaša poglobljeno analizo uprizarjanja dediščine do leta 2022, dopolnjujejo pa jo terensko delo in intervjuji.

Premišljen izbor primerov je bil narejen z namenom prikazati pestrost sodobnih oblik ljudskega gledališča ter hkrati orisati različne pristope in načine uprizarjanja kulturne dediščine. Študija predstavlja nabor različnih primerov sodobnega ljudskega gledališča na Slovenskem, ponuja teoretične in vsebinske pristope, kako in na kakšen način pristopiti k raziskovanju tovrstne ljudske performativne ustvarjalnosti, ter odpira nova vprašanja za nadaljnje raziskovanje.