Knjigo je predstavil v ponedeljek, 19. decembra 2022, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.

Odnos med Jovanko in Josipom Brozom je postal prava polomija

Avtor je dejal, da se je Jovanka, »prva tovarišica«, prvič pojavila v javnosti na obče presenečenje septembra 1952, ob obisku britanskega zunanjega ministra Antonija Idna. Jugoslovanska in svetovna javnost je bila očarana nad njeno lepoto in stasom.

K temu je dodal: »Žal je stalno konzumiranje (tudi nočno) sladkarij in hrane nasploh ter pogosto uživanje alkohola, ob pomanjkanju telesne aktivnosti, sčasoma docela pokvarilo njeno postavo.

Z leti je odnos med Jovanko in Titom postal prava polomija.

Poleg tega je tekom let njun odnos postal prava polomija, za katero nosi največjo odgovornost Jovanka, in se je njun zakon formalno ohranil le zato, ker diktator Tito s pravno ločitvijo ni hotel povzročiti škandala, dejansko pa se je od nje začel postopno fizično ločevati že leta 1975, pet let pred svojo smrtjo, dokončno pa septembra 1977, torej dobri dve leti pozneje.«

Naslovnica knjige

Udba in Kos sta skrbno »bdeli« nad Brozovo ženo

Kot je ugotovil, je tajna politična policija komunističnega vrha (Udba) v obdobju skupnega življenja zakoncev Broz prvič, skupaj z vojaško tajno politično policijo (KOS), nadzorovala zakonca zaradi njune zaščite doma in v tujini, poleg tega pa je tudi poročala, kaj o Jovanki in Titu zasebno govorijo domači ljudje ter kaj o njiju piše tuji tisk.

Tito sam je tajnim službam naročil, naj skušajo ugotoviti, kdo vpliva na Jovanko.

Po vsebinski ločitvi in še celo prej pa je civilna Udba (in tudi vojaška KOS) začela vohljati, kdo vse se druži z Jovanko, kajti Tito sam jim je naročil, naj skušajo ugotoviti, kdo vpliva nanjo, dobesedno rekoč, »kdo stoji za njo, kdo je njo vrboval«, da je tako »smotana« in da se tako noro obnaša, misleč na vpliv kakšne tuje obveščevalne službe.

Jovanka in Josip Broz - Tito, ko sta bila še srečna. FOTO: Večernje novosti

Tragikomično partnersko razmerje

»Od začetka Titovega umiranja in še bolj po njegovi smrti pa se je tajno udbovsko zalezovanje Jovanke intenziviralo zato, ker je bila 'prva' vdova na bojni nogi praktično z vsemi pomembnimi Titovimi politični nasledniki in je tudi grozila v določenih zasebnih krogih, da bo z objavo dokumentov, ki jih poseduje, in s svojimi spomini vrgla posttitovsko državo s tirnic.«

Tako tragikomičnega partnerskega razmerja med jugoslovanskim komunističnim diktatorjem Titom in njegovo veliko mlajšo srbsko soprogo in komunistko Jovanko raznolika politična zgodovina človeštva ne pozna, trdi Omerza.

Jovanka in Josip Broz - Tito sta živela vrhunsko uživaško življenje. FOTO: Večernje novosti

Posebna Jovankina specialiteta je bilo maltretiranje

Avtor ocenjuje, da je v času mandata prve tovarišice ta odslovila približno tisoč ljudi iz kabineta predsednika republike, njegovega vojnega kabineta, dalje uslužbencev rezidenc na Brionih, v Karadžordževem, Dobanovcih, na Brdu pri Kranju, iz beograjske rezidence Beli dvor, beograjskega doma na Užiški 15, z direkcije za reprezentanco itd.

Večkrat so, zaradi Jovanke, zamenjali cele Titove zdravniške ekipe. Partizan in diplomat Leo Mates, ki je bil nekaj časa maršalov sekretar, je izjavil: »Jovanka je bila tako zlobna ženska do osebja Belega dvora, da bi zaslužila dosmrtno ječo.«

Ko je koga poklicala s svojim piskavim glasom z balkona rezidence ali po telefonu, je temu zastal dih, posebno če je moral priti v njeno pisarno na razgovor.

Ko je koga poklicala s svojim piskavim glasom z balkona rezidence ali po telefonu, je temu zastal dih, posebno če je moral priti v njeno pisarno na razgovor.

Posebna Jovankina specialiteta je bilo maltretiranje pomembnejših uslužbencev po telefonu in na skupinskih sestankih, ki so lahko trajali več ur. Tu je držala prva tovarišica ognjevite monologe, ki so na koncu kulminirali v histerijo.

Uživala sta v šemljenju in dobrinah. FOTO: Večernje novosti

Delavce v rezidencah je žaljivo imenovala »žgadije« (golazen)

Večkrat si je navlekla na roko črno rokavico in z njo iskala prah pod oknom. Dalje je besno in neupravičeno napadala služkinje, ki niso odstranile masti s stilskega pohištva. Zamastitev je bila posledica njenega hranjenja znamenitih belih pudlov, in to potem, ko so sobarice že očistile prostore.

Jovanka je stalno izražala nezaupanje do vojaškega varovanja ter nepooblaščeno odpirala in pregledovala pošto za Tita.

Pogosto je delavce in delavke v rezidencah žaljivo imenovala »žgadije« (golazen).

Stalno je tudi izražala nezaupanje do vojaškega varovanja, nepooblaščeno je odpirala in pregledovala pošto za Tita, preprečevala ali vsaj grdo je gledala oz. kar preprečevala obiske obeh Titovih otrok in ostale družine, prevzemala je telefonske klice, namenjene soprogu, in za priprtimi stranskimi vrati je prisluškovala njegovim zaupnim pogovorom. Tito je zato večkrat vstal s stola in vrata jezno zaloputnil.

Na obisku v Afriki je hotela streljati na zebro v narodnem parku. FOTO: knjiga

Na Brione so jima vsak dan z letalom vozili hrano iz Beograda

Obsedena je bila s ceremonialom in z razkošjem, v ta namen je celo preučevala bahav bizantinski protokol. Zakonca sta približno 200 dni na leto preživela na Brionih in vsak dan je poletelo letalo iz Beograda in tovorilo preverjeno hrano.

Za Jovanko in tudi za Tita so uvažali žive rake iz Pariza, slanino z Danske, lubenice iz Kaira itd.

Dogajalo se je, da je moralo letalo iti nazaj po novo hrano, saj se je Jovanka premislila glede prvotnega naročila in zahtevala »prehranske« spremembe.

Zanjo, in tudi za Tita, so uvažali žive rake iz Pariza, slanino z Danske, lubenice iz Kaira itd.

Jovanka in Josip Broz - Tito sta ubijala tudi živali. FOTO: Večernje novosti

Najbolj luksuzni zakonski par v svetovni komunistični zgodovini

Omerza pove, da si je obleke dala šivati v stilu oblačenja kraljevskih glav, nosila je dragocen nakit in plašče iz dragocenega krzna, neprestano je dajala obnavljati številne Titove rezidence in graditi nove objekte.

Carina za Jovanko in Tita ni obstajala.

V ambasadah so posebni uslužbenci nabavljali potrebščine za Jovanko Broz. Ob vsem tem carina za Jovanko in Tita ni obstajala.

K tem doda, da je seveda šlo za denar »socialističnih davkoplačevalcev, ki so torej iz svojih žepov plačevali nezmerne zapitke najbolj luksuznega komunističnega zakonskega para v svetovni komunistični zgodovini«.

Ubila sta še eno živo bitje. FOTO: Večernje novosti

Septembra 1977 se je Broz le odselil vstran od Jovanke

Večkrat je Tito noč preživel v zaklenjeni kopalnici, kamor je zbežal pred Jovankinimi neprestanimi očitki in celo grožnjami s pištolo. K njej, na Užiško 15, se je vrnil še celo potem, ko je aprila 1975, bolan in v samih copatih s pomočjo adjutanta Marka Rape in šoferja Marka Agbabja, v poznih nočnih urah pobegnil pred njeno psihično torturo in fizičnimi grožnjami v Beli dvor.

Po letih Jovankinega vsakodnevnega maltretiranja Tita ter njegove bližnje in daljne okolice se je septembra 1977 odločil, brez formalne ločitve, dokončno zbežati od nje in se trajno preselil iz Užiške 15 v Beli dvor.

Predsedstvo SFRJ ji je podelilo bajno pokojnino

»Po Titovi smrti Jovanka ni mogla več spravljati ob živce mrtvega soproga, a je z avreolo vdove po Titu, z nezmernimi dednimi zahtevki bombardirala komunistično vodstvo Jugoslavije, jim očitala, da so jo oni ločili od Tita in da so krivi njegove smrti, ter hkrati grozila z javno objavo dokumentov, ki bodo osramotili državno vodstvo.«

Le v tujino je gotovo ne bi spustili, saj so se bali, da bi tja odnesla kakšne državno-tajne dokumente.

Omerza v knjigi piše, da ji je predsedstvo SFRJ podelilo bajno pokojnino, dodelili so ji reprezentančno vilo z ogromnim vrtom, plačevali stroške bivanja, imela je od države plačanega šoferja z avtom, gospodinjo, spremljevalca, varnostnike, nihče ni omejeval njenega gibanja, le v tujino je gotovo ne bi spustili, saj so se bali, da bi tja odnesla kakšne državno-tajne dokumente.

Knjigo je Igor Omerza predstavil v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

»Ona ima več zlata kot je težka«

Igor Omerza je v knjigi navedel, da je vse svoje osebne stvari in mala ter velika darila iz domovine in tujine, ki so bila poklonjena njej, lahko odnesla: vse obleke, večjo količina blaga in materiala za obleke (1.100 metrov) in vso obutev, 60 metrov posteljnega platna, 37 parov rokavic, 37 ženskih torbic, 53 šalov, 30 krznenih plaščev, 90 neobdelanih kosov krzna od raznih živali, 16 metrov jelenje kože, nekaj sto kož kuščarjev, krokodilov in kač v skupni dolžni 70 metrov, 20 različnih preprog, šest tapiserij, 231 narodnih noš, 114 čipkastih prtičkov, 106 ogrlic, 13 ženskih ur (7 zlatih), 11 namiznih ur (1 zlata), pet gledaliških daljnogledov, zbirko diamantov (poklon zairskega diktatorja Mobutuja), 26 pepelnikov, od tega 18 srebrnih, 90 raznih škatel za nakit, 86 raznih okrasnih škatel (8 srebrnih, 1 iz želvine kosti itd.), 14 škatel za cigarete (9 srebrnih), 48 kosov različnih okrasnih figuric iz srebra, slonove kosti in podobnega itd. itd., opremo za sedem sprejemnic, štiri komplete jedilnih priborov, enega pozlačenega za 24 oseb, srebrnega za 12 in 6 oseb, umetniške slike in kipe, knjige itd. itd. Med temi predmeti je močno izstopala servirna mizica iz petih kilogramov 18-karatnega zlata, darilo etiopskega cesarja Haile Selassia, ter fazanka in fazan iz čistega srebra.

Narodni heroj in član predsedstva SFRJ Lazar Koliševski - Lazo je o njej marca 1981 dejal, citiram »ona ima več zlata kot je težka«.

Nesprejemljivo in destruktivno obnašanje in delovanje Jovanke Broz

Omerza piše, da so proti Jovanki udbovci (s pomočjo kosovcev) vodili tri akcije: Senka, Senka 2 in Vega. V akciji Senka (senca) so zalezovali Jovanko, v Senki 2 njeno največjo zaupnico sestro Nado.

Vega je bila predvsem akcija, da ugotovijo ali kaj pripravlja bombastičnega za objavo oz. ali je kaj že odnesla iz vile oz. poprej iz rezidence.

Govorilo se je, da je Jovanka nekaj dokumentov dala indijski premierki Indiri Gandhi, ko je ta prišla na Titov pogreb.

Govorilo se je, da je nekaj dokumentov dala že indijski premierki Indiri Gandhi, ko je ta prišla na Titov pogreb in se je takrat z njo srečala. To jih je zelo skrbelo.

V arhivu predsedstva SFRJ je tudi udbovska Bela knjiga o Jovanki Nesprejemljivo in destruktivno obnašanje in delovanje Jovanke Broz, na 222 straneh, ki so jo v drugi polovici marca 1987 poslali partijskemu in državnemu vrhu ter vodilnim v Udbi, KOS-u in obveščevalni službi zunanjega ministrstva.