V knjigi Od cezarizma k wilsonizmu zgodovinar dr. Igor Grdina tematizira vojno, ki je kmalu po izbruhu leta 1914 postala znana kot svetovna. Kot vrsta drugih njegovih knjig je tudi ta sestavljena iz posameznih tematik. Tokrat je pisal o štirih. Njeni naslovi so:

Glasba na fronti in v zaledju: aktivizem, meditacija in kontemplacija
Ruski bojevniki in ujetniki v prvi svetovni vojni
Tovariš Aleksander na belem konju
Wilsonizem – sekularna vera?
O vseh temah, kot smo že navajeni, avtor piše na osnovi obširne svetovne literature.

Aleksandar Fjodorovič Kerenski

Pri Aleksandru v naslovu tretjega prispevka gre za osvetlitev slovenskemu bralcu ruskega politika Aleksandra Fjodoroviča Kerenskega, ki je bil ministrski predsednik začasne vlade med februarsko in oktobrsko revolucijo leta 1917, dokler na oblast ni prišel z nasiljem in prevaro (z državnim udarom) boljševik Lenin.

Po končani revoluciji je Kerenski do leta 1940 živel v Parizu, ob začetku druge svetovne vojne pa je odšel v ZDA, kjer je leta 1970 tudi umrl. Pokopan je v Londonu. Za boljševike je bil sinonim za izdajalca revolucije. Potem ko so Rusi prisilili carja k odstopu, bi lahko dobili demokratično oblast, ki jo je predstavljal Kerenski. Toda Leninovi boljševiki so želeli vse, totalitarno oblast.

Wilsonizem

Wilsonizem je poimenovan po ameriškem predsedniku Woodrowu Wilsonu, ki je ob koncu prve svetovne vojne iz Amerike prinašal v od vojne morije razdejano Evropo demokracijo. Ko se je 13. decembra 1918 izkrcal v Franciji so ga sprejeli z veliko spoštljivostjo in upanjem, da bo prispeval k uveljavitvi pravične države. Sledila so razočaranja.