Kot niz povezanih uvidov iz jedra slovenskega zgodovinskega izročila se knjiga postavlja ob bok vsem dosedanjim (Mohorjevim) zgodovinam.

Avtor ne spregleda pomena in vloge materialne dediščine za razumevanje določene dobe, a poudarja tudi duhovni kontekst, ki pri običajnih učbeniških pregledih pogosto umanjka.

Z izjemnim poznavanjem širšega družbeno-političnega dogajanja v slovenskem in svetovnem prostoru preteklost poveže v zgodbo, skozi katero se jasneje oriše tudi podoba sedanjosti.

Ljudje so vsepovsod neponovljivi

Zgodovina je ne glede na dobre namene svojih oblikovalcev zmerom ubrala pot, ki se je oddaljevala od vizij, želja, hotenj, hrepenenj ...

Vedno je nanjo vplivalo veliko več ljudi, kot jih je pri svojih predvidevanjih mogla upoštevati pamet katerega koli Zemljana.

V življenju ljudi ne prihaja do nenehnih sprememb samo zaradi vpliva mogočnikov ter lastnega razpoloženja in hotenj, temveč tudi zaradi spomina in razumevanja nekdanjih ravnanj.

V zavesti posameznikov in skupin enkrat prevladujejo bridke in drugič spet opogumljajoče izkušnje. Smerokaze v prihodnost naravnavajo tako zgledi kot svarila.

Čeprav je slovenski prostor v primerjavi z drugimi majhen, to še ne pomeni, da se v njem godijo samo malenkostne reči. Ljudje so vsepovsod neponovljivi.

Zgodovina – ne le regionalna, temveč tudi planetarna – je že večkrat pokazala, da je z neupoštevanjem sveta in stvarnosti kogar koli navdiha in svaril manj.

Izstopajoči dogodki in dosežki v naši preteklosti

V knjigi Od zemlje do zvezd se je Igor Grdina dotaknil izstopajočih dogodkov in dosežkov v naši preteklosti. Nanje je navezal ultimativno spoznanje o stanju duha v deželi, ki se še prerada zavleče pod kamen svoje majhnosti. »Veliko je manjših. Vendar majhno ne pomeni malenkostno. Ne nujno. Se pač moramo bolj potruditi.«

Avtor tako lucidno nalije čistega vina, skozi čašo katerega je lažje dojeti sedanjost in sooblikovati prihodnost.

Recenzenta knjige sta bila dr. Stane Granda in dr. Ferdinand Šerbelj.

Predstavitev Redne zbirke 2023 v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani 14. novembra 2022. Od leve: Igor Grdina, Branko Cestnik, France Cukjati. FOTO: Ivo Žajdela

Ddr. Igor Grdina je avtor številnih znanstvenih besedil in drugih knjig

Zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist ddr. Igor Grdina je študiral zgodovino in slavistiko, bil je redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost.

Je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, raziskovalec na Inštitutu za civilizacijo in kulturo, univerzitetni profesor.

Raziskovalno se ukvarja predvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino in politično zgodovino 19. stoletja.

Napisal, prevedel in spesnil je nekaj libretov za opere in operete, je avtor številnih znanstvenih besedil in drugih knjig.