Stavba Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Dr. Ignacija Fridl Jarc je tajnica in urednica pri Slovenski matici, drugi naši najstarejši založbi, ki praznuje častitljivih 160 let delovanja. Maja 2018 je postala njena tajnica in urednica, marca 2020 je to funkcijo začasno pretrgala in prevzela naloge državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo, po izteku mandata se je septembra 2022 vrnila.

Slovenska matica, 22. december 2022: predstavitev knjige Brez križa in imena, Zarika Snoj Verbovšek, Miklavž Komelj in avtorica Marija Stanonik. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenska matica, druga naša najstarejša založba, praznuje častitljivih 160 let delovanja. V kakšnih okoliščinah so jo ustanovili?

Časi so bili za Slovence takrat vse drugačni kot danes. Naši rojaki so morali takrat študirati na tujih univerzah, ker svoje še nismo imeli, nismo imeli učbenikov in strokovnih knjig v slovenskem jeziku, zato svojega jezika nismo mogli razvijati niti v književnosti niti v znanosti. Niti malo ni bilo lahko doseči, da se naš jezik vpiše na duhovni zemljevid Evrope. Skoraj dve desetletji pobud, zbiranja denarja, prizadevanj za odobritev s strani avstrijskih oblasti, ki so minila od prve izjave nadškofa Antona Martina Slomška leta 1846, da Slovenci potrebujemo »družbo v izdajanje cenejih Slovenskih knjig«, je trajalo, da so Slovensko matico 4. februarja 1864 kot drugo slovensko založbo in prvo, namenjeno izdajanju zahtevnejših del, dejansko ustanovili.

Zakaj poudarjam vse to? Ker danes s tako neznosno lahkostjo kratke pameti razgrajujemo temelje slovenstva, tudi našo jezikovno suverenost: jezikovno normo poskušamo reducirati na splošno pogovorno rabo, nezakonito uvajamo angleščino v univerzitetni izobraževalni proces, namesto kakovostnega poučevanja slovenščine za tujce pa pripadnikom narodnih skupnosti nekdanje SFRJ na naših tleh za »dobro integracijo v našo družbo« obljubljamo izobraževanje v njihovem jeziku.

Slovenska matica, 31. januar 2023: Dimitrij Rupel, Sašo Jerše, Aleš Gabrič in Ignacija Friedl. FOTO: Ivo Žajdela

Kdo so bili ustanovni očetje? Kakšno poslanstvo so opravljali?

Najpomembnejše pobude za razvoj slovenskega založništva je sredi 19. stoletja dal v šolskem kurikulumu skrbno zamolčani veliki Slovenec Anton Martin Slomšek. Njegovo spoznanje, da sta dvig bralne kulture in pismenosti naroda temeljni za oblikovanje narodne zavesti, je bilo zelo daljnovidno. Po Slomškovi zaslugi so bili za nastanek društva, ki bi se posvečalo izdajanju zahtevnejših del v slovenščini, najbolj zavzeti mariborski čitalničarji. Ti so zbrali tudi nekaj ustanovnih finančnih sredstev in pripravili osnutek pravil. Vse so naslovili na znamenitega urednika Kmetijskih in rokodelskih novic dr. Janeza Bleiweisa, ki je za pripravo pooblastil uglednega odvetnika, bodočega župana Ljubljane Henrika Etbina Costo. Ustanovitev Slovenske matice je s svojo kritiko o zavlačevanju in mlačnosti, ko so leta 1863 že skoraj vsi slovanski narodi imeli svoje matice, spodbujal tudi Fran Levstik. Končno je v začetku leta 1864 prišlo cesarjevo dovoljenje z Dunaja, da se Slovenska matica lahko osnuje. 4. februar 1864 velja za njen rojstni dan, njen prvi predsednik pa je bil politik dr. Lovro Toman, tudi slovenski poslanec v takratnem državnem zboru. Vsi našteti so se združili ob ustanovitvi Slovenske matice, ki je naše najstarejše posvetno kulturno in znanstveno društvo. Fran Levstik je postal njen prvi tajnik, dr. Henrik Etbin Costa je prevzel predsedovanje Slovenske matice po Tomanovi smrti leta 1868, dr. Janez Bleiweis pa po smrti Coste leta 1875. Potem so se na predsedniškem mestu zvrstili še številni cenjeni izobraženci in ugledne javne osebnosti: Fran Levec, dr. Ivan Tavčar, akademik dr. Anton Melik, pa akademik dr. Primož Simoniti v času slovenskega osamosvajanja ter akademik dr. Milček Komelj v času, ko je bil v parlamentu leta 2017 soglasno, brez enega samega glasu proti, končno sprejet Zakon o Slovenski matici. Samo pomislite, koliko modrih in preudarnih osebnosti je bilo potrebnih, da smo Slovensko matico ustanovili in jo ohranili dejavno vse do danes.

Slovenska matica, 10. februar 2022: predstavitev knjige Slovenska Istra 2. zvezek, urednika Salvator Žitko in Mitja Guštin. FOTO: Ivo Žajdela

Kakšno vlogo je odigrala v prvih desetletjih utrjevanja slovenske narodne zavesti?

Vloga Slovenske matice za krepitev slovenske narodne zavesti, kulture in znanosti je bila neprecenljiva ne samo v prvih desetletjih od njene ustanovitve. Desetletja, vse do nastanka prve slovenske univerze leta 1919, je bila sidrišče in stičišče slovenskega intelektualnega življenja. Spodbujala je razvoj naravoslovnih znanosti v slovenščini, proučevanje slovenske krajine in zgodovine, z razdeljevanjem Kozlerjevega zemljevida slovenskih dežel med svoje članstvo je utrjevala zavest, da je slovenstvo povsod, kjer se govori slovenski jezik, skrbela je za postavitev spomenikov znamenitim slovenskim knjižnim ustvarjalcem in za odkup njihovih rokopisov, zbirala dragocene zapise v slovenščini, ustanovila številne knjižne zbirke za razvoj slovenske književnosti.

Slovenska matica je bila tista, ki je vodila odbor za postavitev spomenika Valentinu Vodniku in odkupila njegovo rokopisno zapuščino. Slovenska matica je imela v svoji lasti letak iz 16. stoletja z najstarejšim slovenskim tiskanim besedilom Le vkup, le vkup vboga gmajna, ki ga je pozneje podarila Narodni in univerzitetni knjižnici. Pri Slovenski matici je konec 19. stoletja izšla izjemna Rutarjeva Beneška Slovenija, s katero je znameniti zgodovinar in geograf jasno določil razprostranjenost slovenskega življa na zahodu današnje Evrope ...

Kar samo po sebi se ponuja vprašanje, zakaj danes o vsem tem vemo tako zelo malo ali skoraj nič. In odgovor je, žal, prav tako na dlani: ker sta se na tej točki bratsko srečala diktatorski komunizem in globalno usmerjeni kapitalizem – v interesu obeh sta namreč za dosego lažjega nadzora nad posameznikom razgradnja države ter uničenje narodne, kulturne in jezikovne identitete človeka, da bo, brez vsakih korenin, izgubljen v globalni vasi, lahek plen za manipulacijo nevidnih mehanizmov moči.

Slovenska matica, 9. marca 2023: Tine Hribar, Marko Uršič, Ignacija Fridl, Olga Markič in Sonja Weiss. FOTO: Ivo Žajdela

Sta vojna preloma prve in druge svetovne vojne kaj vplivala na delovanje?

Vsako vojno obdobje je imelo za Slovensko matico tako rekoč katastrofalne posledice. Med prvo svetovno vojno so jo avstro-ogrske oblasti celo prepovedale, njeno premoženje pa zasegle. Leta 1914 je namreč tukaj izšel roman Frana Maslja Podlimbarskega Gospodin Franjo, v katerem je pisatelj opisoval kruto ravnanje avstrijske vojske z bosenskim prebivalstvom. Oblast je ostro reagirala, pisatelju je odvzela vse čine in ga obsodila na izgnanstvo. Le skrbnosti Matičinih odbornikov na čelu z Ivanom Tavčarjem gre zasluga, da je bila zaplemba leta 1917 preklicana in je Matica dobila svoji stavbi vrnjeni.

Zgodba se je delno ponovila tudi po drugi svetovni vojni. Slovenski matici pri novih totalitarnih oblastnikih, ki so radikalno obračunali s svojimi nasprotniki, ni pomagalo niti dejstvo, da je septembra 1941 gostila tajno zasedanje Kulturnega plenuma Osvobodilne fronte. Njeno premoženje so nacionalizirali, le počasi je znova lahko samostojno oblikovala svoj knjižni program. Kompromisi, ki jih je za to sprejemala, pa so bili ponižujoči – ob svoji 100-letnici je, na primer, podelila častno članstvo tudi Titu.

Slovenska matica, 30. marca 2023: Zarika Snoj Verbovšek, Marija Stanonik, Brane Senegačnik, Anja Božič, David Movrin in Marko Štuhec. FOTO: Ivo Žajdela

Gotovo je bil največji prelom leto 1945, ko so se Slovenci in naše slovenstvo da dolgo časa znašlo v primežu totalitarnega režima?

Totalitarni režim sploh ni trajal tako dolgo, niti pol stoletja ne. Pomislite, da imamo zdaj že skoraj petintrideset let lastno državo. Je pa imelo vsako leto njegovega trajanja katastrofalne posledice za slovenski narod, ker je tako radikalno obračunal z dotedanjo duhovno in gospodarsko močjo slovenstva. Velik del izobražencev in podjetnikov je pregnal, pomoril in zmetal v hude jame, na njihovo mesto pa s hitrimi izobraževalnimi kurzi, nacionalizacijo premoženja in okoriščanjem oblasti z njim postavil častilce volje do moči, ki jim na poti do uresničitve njihove socialne travme v slogu »imeli smo nič, bodimo vse«, ni bilo sveto prav nič, tudi življenje in dostojanstvo drugega človeka ne, kaj šele vrednote, kot so resnica, poštenost, narod, jezik, kultura ali knjiga. Tako so povsem zaobrnili ne samo družbeno, ampak tudi etično, vrednostno sliko slovenstva in v tej postavljenosti družbe na glavo živimo še danes. Zmaguje tisti, ki ima nadzor nad mediji in ljudmi, ne tisti, ki si prizadeva za dobrobit skupnosti, za spoštovanje in enakopravnost slehernega posameznika v naši, slovenski skupnosti. Dejstvo je, da imamo z vsakim letom, ko v taki drži vztrajamo, za kar nekaj odstotkov manj možnosti, da bomo kot država, narod in tudi kot svobodni posamezniki sploh preživeli. Če ne hodiš skozi življenje z nogami na tleh ter pogledom, obrnjenim proti luči, ki prihaja z neba, boš težko videl nevarnosti in še težje se jim boš z močjo svojega razuma izognil.

Slovenska matica, 9. november 2023: predstavitev knjige P'nče založbe Mladika, Ignacija Fridl, Igor Škamperle, avtorica Evelina Umek in Nadia Roncelli. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenska matica ima zahtevni založniški program. Kako ga uspete uresničevati?

Slovenska matica je nastala prav z vizijo in poslanstvom, da izdaja zahtevnejša dela, tako literarna kot znanstvena. V ta namen je že na samem začetku ustanovila posamezne strokovne odseke, med njimi, na primer, zgodovinski, filozofski in naravoslovno-tehniški odsek, ki predlagajo založniški program s svojih področij. Pri tem naj poudarim, da izdajamo strokovna dela tako s področja naravoslovja, družboslovja kot humanistike. Fran Levec pa je na prelomu iz 19. v 20. stoletje z ustanavljanjem leposlovnih zbirk pomembno okrepil tudi Matičin literarni program. Po njegovi zaslugi je v samo osmih letih Ivan Cankar pri naši založbi izdal kar deset svojih del, med njimi romana Na klancu in Martin Kačur. Po vojni je Slovenska matica poskrbela za prevajanje klasičnih filozofskih del z najstarejšo filozofsko zbirko Filozofska knjižnica, ki izhaja še danes. V času tajnika in urednika Draga Jančarja pa je naša založba pomembno pozornost posvečala izdajanju zamolčanih ali za partijsko oblast nezaželenih avtorjev, Edvarda Kocbeka, Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Branka Hofmana, Andreja Capudra in drugih. S tem je pomembno prispevala k odpiranju družbenokritičnih tem o takratnem totalitarnem režimu in s svojim poudarjanjem slovenstva tudi h krepitvi zavesti o potrebi po samostojni državi.

Slovenska matica, 15. november 2023: Bogomila Kravos, Denis Poniž, Irena Avsenik Nabergoj in Ignacija Fridl. FOTO: Ivo Žajdela

Katere teme so pri knjižnih izdajah v ospredju?

Slovenska matica je v svojih ustanovnih pravilih zapisala, da je njen poglavitni cilj skrb za slovenski jezik, kulturo, znanost in knjigo. Že njeno ime pove, da je osredotočena na slovenstvo, na teme, ki se dotikajo geografskega prostora, kjer prebiva slovenski živelj, in zgodovinskih mejnikov, ki so zaznamovali njegovo usodo, pa tudi naših jezikovnih posebnosti in velikih osebnosti, ki so pomagale ohranjati slovensko samobitnost. Ob teh preiskovanjih se vedno odpira tudi vprašanje o vrednotah oziroma vrednotnem sistemu, ki mu je posameznik ali narod zavezan. Kot odlično nakazuje beseda narod, smo namreč v slovenstvo prek svojega jezika narojeni oziroma porojeni. Naš jezik in naš zgodovinski, družbeni profil določata naše delovanje.

Slovenska matica, 15. november 2023: Drago Kladnik, Andrej Seliškar, Tadej Bajt in Ignacija Fridl. FOTO: Ivo Žajdela

Ko ste pred leti prevzeli vodenje, ste močno razširili dejavnost Slovenske matice?

Že zaradi dragocenih duhovnih očetov smo dolžni ohraniti Slovensko matico, širiti njeno plemenito izročilo in poslanstvo tudi v prihodnosti. Mnogi so zanjo darovali svojo življenjsko energijo, nekateri tudi svoje premoženje. Slovenska matica je steber slovenstva, steber, ob katerem stoji ali s katerim pade smisel obstoja našega naroda in države. Lahkomiselno zametavanje vsega preteklega, ker ne ustreza sodobnim smernicam, obsedenost, da šteje le to, kar je moderno, novo, »napredno« in kritično do vsega starega, je nevarno. Kakor drevo ne more živeti brez korenin, tako tudi narod, jezik, knjiga in kultura naših prednikov ne more preživeti, ne da bi negovali to dragoceno dediščino, iz katere smo zrastli kot državotvoren narod ter kot čuječi in čuteči posamezniki. To je sporočilo, ki ga prek Matičinih knjig želimo širiti povsod tam, kjer se govori slovensko, zato ob založniškem programu s poltretjo desetino knjig priredimo več kot sto dogodkov letno znotraj in zunaj matične domovine.

Slovenska matica, 15. februar 2024: Lilijana Žnidaršič Golec, Ignacija Fridl, Zarika Snoj Verbovšek, Aleš Maver in David Movrin. FOTO: Ivo Žajdela

V času propagiranih neidentitet je danes poslanstvo Slovenske matice še posebej pomembno.

Naj vam na to misel odgovorim z besedami Borisa Pahorja, ki je pred vsako idejo vedno in povsod postavil svobodo posameznika, svoj narod, slovenski jezik in našo kulturo: »Moralno silo mi daje prepričanje, da je slovenstvo spet v nevarnosti, čeprav drugače kot v preteklosti. To novo, silno nevarnost vidim v tezi, da je 'narod nastal s kapitalizmom in da bo z njim odmrl' (Kardelj). Pa v tezi, da bodo 'socialistični družbeni odnosi' ustvarili proces, ki bo 'postopoma vnašal v nacionalne forme občečloveško vsebino in s tem opravljal veliko delo pri zbliževanju in spajanju narodov, ne da bi uporabljal nasilje nad stvarmi (Kardelj)' /.../ Dovolil pa boš, da se takemu absurdu upre celo moja 'nespametna' mediteranska pamet, saj se vendar nismo dokopali do svoje narodne identitete zato, da bi se zdaj brez 'nasilja' spojili z drugimi narodi!«

Stavba Slovenske matice (s slovensko zastavo) na Kongresnem trgu v Ljubljani, desno stavba univerze. FOTO: Ivo Žajdela

1/14