Tropske ribe v idrijskih nebesih

Idrija je bila ob koncu 19. stoletja drugo največje mesto na Kranjskem. Imela je okrog pet tisoč prebivalcev, ki so bili tesno povezani s tamkajšnjim rudnikom živega srebra – drugim največjim na svetu. Danes prebivalcev ni dosti več kot pred stoletjem in v rudniku ne kopljejo več živega srebra, vendar je Idrija še vedno med najbolj privlačnimi slovenskimi mesti. Številnim zanimivostim, ki večinoma odsevajo bogato zgodovino kraja, se je pred kratkim pridružila še ena – javni akvarij, kjer si lahko privoščimo dolgo popotovanje po tropskih rekah in morjih.

Starejši slikar je nekoč v dveh urah naslikal portret plemičeve žene. Plemiču je bila slika všeč, vendar ga je malce zmotila visoka cena. »Kaj, za dve uri dela bi radi toliko denarja!« je vzkliknil z malce narejenim ogorčenjem. Slikar ga je popravil: »Ne za dve uri. Potreboval sem trideset let, da lahko portret naredim tako hitro.«

Tudi Akvarij M Idrija ni nastal čez noč, čeprav je na sedanji lokaciji v prostorih nekdanje gostilne Nebesa šele manj kot leto dni. Njegov lastnik Valter Majnik se je začel z akvaristiko ukvarjati že pred petintridesetimi leti. Dolgo je ribe le gojil, kar sicer še vedno najraje počne, sčasoma pa se je vendarle odločil, da jih bo pokazal tudi drugim. Zdaj ima več kot štirideset akvarijev, v katerih je skupno okrog 170 vrst tropskih rib.

Tik ob vhodu stoji 1100-litrski akvarij s tigrastim somom, oskarji, čistilci in rastlinojedimi pirajami. Malce naprej vidimo lenobno severnoameriško ščuko in dve mureni s kačastim telesom. V ozadju prostora sta nožarici, ki radovedno priplavata bliže, ko Jakob pritisne nos k debelemu akvarijskemu steklu. Zanimiva je tudi vrsta akvarijev z živozelenim rastlinjem. Mimo njih prispemo v prostor, kjer je nekoliko glasneje kot med ribami. No, glasne so predvsem ptice, medtem ko druge živali modro molčijo. Legvan se lenobno greje ob luči pod stropom, ameriški gož se stiska k steni, želvi živahno plavata sem ter tja. Dveletni Mihael bi ju silno rad prijel, a njegove prstke, ki se hlastno stegujejo in krčijo, ustavi steklo pred njunima glavama. V paludariju, ki prikazuje delček podvodnega in nadvodnega sveta Južne Amerike, komajda opazimo majhne, rumeno obarvane žabe, potem pa že prispemo do osrednjega 1500-litrskega morskega akvarija. V njem je polno barvitih rib, ki se očitno lepo razumejo, čeprav so navzven zelo različne in imajo – kot hitro opazimo – tudi različne življenjske navade. Ni lahko tako poskrbeti za ribe, da se dobro počutijo in da jih obiskovalci dobro vidijo.

Sprehod med ribami najrazličnejših barv, velikosti in oblik je že sam po sebi zanimiv, ob razlagi Valterja Majnika pa se spremeni v pravo pustolovščino. Mi smo med drugim izvedeli, da so oskarji ob vhodu zelo inteligentne ribe, ki se navežejo na oskrbnika. Da je severnoameriška ščuka le na videz lenobna, v resnici pa je treba zelo paziti, da ne skoči iz akvarijske posode. Da so v akvariju tudi ribe, ki so v naravnem okolju že izginile, in take, ki so jih šele nedavno odkrili v Mjanmaru. Da riba strelec lovi žuželke tako, da jih s curkom vode sklati z drevja. Da ima neugledna žabica, kakršno vidimo v paludariju, toliko strupa, da bi lahko pokončala trideset ljudi ... Najbrž bi izvedeli še marsikaj, če ne bi otroci postali lačni in zreli za odhod. Idrijski akvarij je pač eden tistih krajev, kjer čas beži hitreje kot ponavadi.

Ker se akvarij odpre šele zgodaj popoldne, se lahko prej sprehodimo po Idriji. Z bližnjega mosta lepo vidimo grad Gewerkenegg, v katerem bo do konca januarja na ogled razstava o Stanku Bloudku, ki se je rodil pred sto dvajsetimi leti v Idriji. Na Trgu sv. Ahacija so spominske plošče znanih Idrijčanov: tehniškega strokovnjaka z umetniško žilico Jožefa Mraka, zdravnika Baltazarja Hacqueta in nekaterih drugih. Na robu trga je vhod v Antonijev rov, ki je najstarejši del idrijskega rudnika. Nad čipkarsko šolo se cesta proti psihiatrični bolnišnici dotakne petsto let stare cerkve Sv. Trojice, ki je najstarejša idrijska cerkev. Višje prispemo do božjepotne cerkve sv. Antona Padovanskega s Kalvarijo, od koder je lep razgled na precejšen del mesta. Če imate rajši divjo naravo, pa se lahko odpeljete do dobra dva kilometra oddaljenega Divjega jezera, iz katerega teče najkrajša slovenska reka Jezernica.



IZLETNIŠKE DROBTINICE
Dostop: Glavna cestna povezava Idrije z osrednjo Slovenijo pelje prek Godoviča, Kalc in Logatca, v Idrijo pa se lahko pripeljemo tudi s Cola in Črnega Vrha, z Mosta na Soči in iz Žirov. Avto lahko pustimo na Trgu sv. Ahacija, pri avtobusni postaji ali na kakšnem drugem označenem parkirišču.

Kdaj je odprto? Akvarij M Idrija je ob torkih, sredah in četrtkih odprt od 14. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih in petkih pa je zaprt. Po predhodnem dogovoru si ga lahko ogledamo tudi ob drugih dnevih in urah.

Več informacij: spletna stran www.akvarij-m.si.

Nekaj zanimivosti v Idriji in bližnji okolici:
· Antonijev rov, turistični rudnik (več informacij na spletnem naslovu www.rzs-idrija.si);
· grad Gewerkenegg in Mestni muzej Idrija (več informacij na spletnem naslovu www.muzej-idrija-cerkno.si);
· cerkev Svete Trojice (najstarejša idrijska cerkev);
· cerkev sv. Antona s Kalvarijo;
· Divje jezero.