Marta Zabret je po več kot 34 letih poučevanja na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik vse prej kot utrujena učiteljica. Žene jo neskončna strast do poučevanja, zaljubljenost v matematiko in v potencial njenih dijakov, ki ga vedno poskuša razviti do optimuma. Tudi na področju odnosov. 

Zaljubljena pa je tudi v slovenski jezik: piše kratke zgodbe, poezijo in lucidne kolumne, ki jih objavljajo osrednji slovenski časopisi. Ob šolskih spremembah je vedno na strani dijakov in nikoli na strani tistih, ki se poskušajo z njimi okoristiti. 

Kot glas razuma jo pogosto vabijo na debate o šolstvu. Pred letošnjo prenovo matematike na splošni maturi je k njej prišel na klepet tudi predsednik državne izpitne komisije za matematiko na splošni maturi. 

Menda ste pri odločitvi za študij oklevali med matematiko in slovenščino. Kako, da je prevladala matematika?

Odločila sem se za ideološko nevtralno področje, vaši bralci bodo to razumeli. To je bil čas prehoda in še nismo vedeli, ali se bo vse skupaj obrnilo v razsodno smer. Drugi razlog je bil, da sem vedela, da se bom z jezikom lahko ukvarjala kot s hobijem, z matematiko pa ne, ker je ne bom dovolj znala. 

Premamila me je tudi, ker je bila dovolj težka, da ni bila vsem dostopna. Seveda sem morala med študijem garati, nisem bila matematični genij, vedno pa sem rada razlagala drugim stvari, ki sem jih razumela. 

V vseh letih, odkar poučujem, sem prav na vseh področjih svojega življenja doživela kakšno krizo, le pri svojem delu nikoli. To se mi je zdelo ves čas smiselno, ves čas osrečujoče. 

Vas je med študijem matematika do konca osvojila?

Zaljubila sem se vanjo. V idealen svet, v katerem je vse pravično in prav. V katerem ni demokracije. V katerem ima prav tisti, ki ima prav, in ne tisti, ki je močnejši ali ki ima več privržencev. V katerem lahko oporekaš, če znaš pojasniti, tudi če nimaš visokih nazivov. 

Pri matematiki mi je všeč, da se vsi igralci držijo pravil. Da ne zastara. Da je politično nevtralna. Da je povezana z mojim filozofskim dojemanjem sveta. Da nudi čudovit most v naravoslovje in družboslovje, v humanistiko, jezike, v vse.

Hvaležna sem učiteljem ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, da so mi pokazali tako lep svet. Poučevale so me še nekatere legende slovenske matematike: prof. Ivan Vidav pa recimo prof. Anton Suhadolc. Tem ljudem se je videlo, da so izredno razgledani, da tudi obvladajo slovenščino. 

In ko vidiš nekoga, kako fenomenalno poučuje, kako pri tem uživa, kako ima rad stvari, o katerih govori, se tega nalezeš. Takrat sem si zadala za cilj, da se tudi od mene morajo nalesti. Tudi tisti, ki za matematiko niso najbolj nadarjeni. 

In ko vas vprašajo kakšni bodoči družboslovci, zakaj bodo to potrebovali?

Težko odgovorim drugače kot, več, ko boš znal, več boš lahko uporabljal, če boš le hotel. Matematika pride tja, kjer jo kdo zna uporabiti. V zadnjih desetletjih se je splazila v jezike, v prevajanje ali programe za lektoriranje. Zelo veliko tudi v družboslovje. Je brezmejna in nikoli je ne bo konec, v njej je neskončno idej, neskončno možnosti. Ne more te razočarati.

Jo tudi vi radi povezujete z družboslovjem?

Zelo. To, da matematike ne povezujemo strogo z naravoslovjem in tehniko, je meni nekaj najlepšega. V teh povezavah matematike s svetom se veliko dijakov laže najde. V svojih razlagah res nisem optimalna v primerjavi s kakšnim bolj eksaktnim kolegom. Veliko več govorim. (smeh) 

Kakšen fant bi sicer verjetno raje videl, da bi bilo to bolj obrezano na najnujnejše, a se potem navadi. Ko na maturi odgovarja na vprašanja, včasih kar pokonci sedem, ker spravi iz sebe tako formulacijo, da niti vedela nisem, da je je sposoben. Kar pomeni, da obvlada jezik in matematiko. Pa še nasmehne se zraven. To je nagrada za moje delo. Tako kot vsi tisti »aja!« vzkliki, ko vidiš, da je nekomu postalo res jasno.

Prebrali ste le del članka, ki je bil v celoti objavljen v reviji Božje okolje, 4/2021, reviji za duhovnost sredi življenja. Revijo lahko prelistate TUKAJ in spremljate tudi na Facebooku. Posamezen izvod stane 4,95 evra, naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.