Cerkveni list krške škofije Nedelja in najstarejši slovenski cerkveni tednik letos praznuje 90-letnico izhajanja. Visoki jubilej je proslavil najprej z zbornikom Obrazi Koroške, natisnjenim ob veliki noči. V njem se »zrcalijo zgodbe naših ljudi, ki oblikujejo in gradijo našo družbo in jo bogatijo s slovensko besedo«. Nato so obletnico izhajanja Nedelje obeležili z obiskom na Južnem Tirolskem konec aprila – s potrditvijo »prisrčnega spoštovanja med Slovenci in Tirolci«, z mašo v zahvalo Bogu v Borljah, »kjer se je naša Nedelja ubesedila, skupaj s številnimi Ziljani«, z nagradnim literarnim natečajem Izbrana beseda (devet črtic bo objavljenih v poletnem branju) ter, nazadnje 2. julija z mašo »v Marijinem svetišču na Svetih Višarjah«, je v pozdravu romarjem iz avstrijske zvezne dežele Koroške in od drugod povedala urednica Nedelje Micka Opetnik. Dejala je, da njeni uredniki že leta poleti peš romajo na Svete Višarje, da se Bogu in Mariji »zahvalijo za opravljeno delo, pa tudi prosijo, da bi bilo v prihodnje blagoslovljeno od zgoraj«. Tokrat so na romanje povabili svoje bralce, ki so jih »ob spominu na ustanovitelje in graditelje časopisa postavili v središče praznovanja«. Prišli so (peš po bolj ali manj strmi romarski poti oz. se pripeljali z gondolsko žičnico) v tako velikem številu, da so popolnoma napolnili romarsko svetišče na tromeji Slovanov, Germanov in Romanov.



Maševal jim je Jurij Buch, župnik župnij Šmiklavž, Šentjakob in Pečnica ter dekan dekanije Rožek. Zelo ubrano ljudsko petje večinoma Marijinih pesmi je vodil generalni tajnik Katoliške akcije Andrej Lampichler. Člane uredništva in uprave Nedelje ter njene bralce je ob koncu maše pozdravil tudi p. dr. Peter Lah, ki tukaj dušnopastirsko oskrbuje in spoveduje romarje; posebej jim je priporočil novo knjižico o križevem potu ob pešpoti na Višarje, katerega obnovo končujejo z dobrotniki. Romarji so se pred skupinskim fotografiranjem, družabnim srečanjem in obedom še priporočili višarski Mariji z obhodom okrog njej posvečenega glavnega oltarja v starodavnem romarskem svetišču, ki ga (tako kot križev pot) krasijo upodobitve slikarja Toneta Kralja.



Župnik Jurij, že od otroških let navdušen bralec Nedelje, si je za iztočnico slavnostnega nagovora zastavil vprašanje: Kaj odlikuje Nedeljo? Ob mnoštvu vsega, kar tudi verni prebivalci avstrijske Koroške dobivajo na svoje domove in lahko prebirajo, je ugotavljal: »Nedelja je zame edini časopis, ki si to ime tudi zasluži.« Je pa še »mnogo več«. Ne prikazuje le časa in dogodkov v njem, ne razkrinkava, se ne ponaša, da ima nad vsem popoln pregled, se ne izogiba »bolečih ran tako v Cerkvi kot tudi v svetu, marveč pokaže vso širino in pot, kako naj se znajdemo v svobodi. Najboljši dokaz za to je jubilejna izdaja, zbornik, ki ga bom še mnogokrat vzel v roke, da se mi pogled ne zoži in da ne pozabim, koliko žlahtnega vsak človek nosi v sebi. In kako more vsakdo prispevati k ogromnemu bogastvu, ki ga smemo upravljati.«



Spomnil je, kaj vse je v devetdesetih letih objavljala Nedelja: koliko nekrologov, spominov na drage ljudi, na nesreče, ob katerih so ljudje obnemeli (Fabjana Hafnerja). »Z blagim pogledom, tako rekoč z božjo ljubeznijo, je posvetila na človeka, stvar, svet.«

Urednikom Nedelje, med katerimi zaradi bolezni ni bilo glavnega urednika Hanzija Tomažiča, se je posebej zahvalil za njihovo veliko skrb za lep slovenski jezik: »da ga ohranimo in gojimo, ker je to bistven del naše osebnosti«.

Nazadnje se je vsem, ki ustvarjajo in oblikujejo Nedeljo, zahvalil za »njihov trud, vero v dobro v človeku, zaupanje, da Bog ni zapustil našega sveta, ampak je vedno z nami in v nas; predvsem pa, da nas teden za tednom spominjajo, kaj je naša poglavitna naloga: da iščemo božje sledi v našem življenju in pomagamo drugim, da jih tudi oni iščejo«.



Besedo zahvale je vsem zaslužnim za Nedeljo ob koncu maše izrekla tudi Micka Opetnik; poimensko vsem članom uredništva in uprave. Posebej se je zahvalila romarjem in bralcem, da so prišli k maši tako visoko, da se »skupaj zahvalijo Bogu za njegovo spremstvo in si naberejo moč in navdih za prihodnost«. Obljubila je, da bodo »uredniki Nedelje tudi v prihodnjih letih, poleg cerkvenih, družbenih in kulturnih novic, v ospredje postavljali naše ljudi in tako gradili in ohranjali mrežo ljudi, katerim sta vera in slovenska beseda velika dobrina«. Zaželela si je novih naročnikov in da stari ostanejo zvesti koroškemu katoliškemu tedniku. Čestitke, ki so jih na uredništvu letos dobivali, izrazi zahvale tudi na Svetih Višarjah in prijateljsko razpoloženje na tem svetem kraju so bili zagotovilo, obenem pa potrditev in spodbuda vsem odgovornim pri Nedelji, da bodo tudi v prihodnje pogumno orali nove brazde v pripravi na stoletnico izhajanja osrednjega koroškega katoliškega tednika, najstarejšega tednika v slovenščini nasploh.



Čestitkam se pridružuje tudi Družina, ki je bila in je tesno povezana z vsemi, ki ustvarjajo Nedeljo, saj so bili nekateri njeni uredniki v mladih letih na praksi pri nas. Kako smo si blizu, govorijo številni obiski, ki si jih izmenjujemo, pogledi, želje in skupna prizadevanja.



Foto: Jože Pavlič