Hvaležnica in spet molednica ob 80-letnici kamenjske Gospe [FOTO]
Hvaležnica in spet molednica ob 80-letnici kamenjske Gospe [FOTO]
Njen kip je župnik Viktorin Stanič med drugo svetovno vojno naročil pri švicarskih rezbarjih, verniki iz osrednje Vipavske doline pa so ga 8. septembra 1943 sprejeli v Potočah in po blagoslovu v procesiji pospremili v Kamnje.
Že tisti dan smo bili priče dvema čudežema. Prvemu, ker med procesijo iz Potoč v Kamnje ni prišlo do spopada, čeprav so prvo polovico poti slovesnost spremljali italijanski vojaki, drugi del pa partizani. In drugemu: tisti dan je kapitulirala Italija.
Kamenjska Gospa je nato župnijsko skupnost sv. nadangela Mihaela, pa tudi sosednje vasi spremljala in tolažila do konca vojne, v kateri je izgubilo življenje kar nekaj župljanov, do požigov celih vasi in množičnih pomorov pa vendarle ni prišlo.
Marija je bila v splošnem pomanjkanju in nenehnem strahu pred novo oblastjo z nami tudi po vojni. Jokala je ob nasilnih smrtih, trpljenju, krivicah, zdravila od znotraj, tudi med obnavljanjem cerkve na Svetem Pavlu.
Naša molitev, post in pokora so – povezani z vso Cerkvijo – rešili prezgodnje smrti papeža Janeza Pavla II. Z nami je bila, ko smo leta 1991 ustanavljali samostojno državo. Spremljala je zbliževanje in povezovanje evropskih narodov in ob premeni tisočletja pospešila razpad Sovjetske zveze ter vrnitev verske svobode v države ateizma. Veselila se je Božje moči, ki je na njeno prošnjo, kakor je napovedala, slavila zmago.
Slavnostni govornik, domačin, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja, je v izbranih besedah, ki jim lahko prisluhnete na spletni strani kamenjske župnije, poudaril, da je Cerkev vedno v nevarnosti, da bi opustila svoje poslanstvo ali da bi jo uničili nasprotniki krščanskih vrednot. A Cerkev živi že dve tisočletji in »vztrajno pokopava svoje nasprotnike«.
Po maši je bila procesija z lučkami, med katero smo prepevali Marijine pesmi.
Fatimska zgodba in v njej zgodovina kamenjske Gospe je strnjena v knjižici Osemdeset let kamenjske Gospe in stoletje fatimske zgodbe, ki je izšla ob tej priložnosti in so si jo ljudje lahko vzeli za spomin. V njej je zapisana tudi ta misel:
»Fatimska Gospa že več kot 100 let govori, da je z Božjo pomočjo mogoče doseči vse, kar kristjani in svetovna skupnost resnično potrebujemo. To pa so dobrine, ki nas zdravijo od znotraj, osvobajajo zla, dvigajo in plemenitijo. Njeno Srce, ki se je v Lurdu razodelo Bernardki kot Brezmadežno spočetje (in s tem potrdilo dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju), se je v Fatimi razkrilo Luciji, Francku in Jacinti kot brezmadežno Srce, ki bo slavilo zmago tudi nad zatiralci narodov in držav.
Po fatimskih priporočilih – pravijo portugalski škofje ob stoletnici prikazovanj – smo se dolžni pridružiti delu za mir med narodi, se upreti hudobiji, napuhu, sebičnosti, trmoglavosti, gospodarstvu brez morale in politiki brez sočutja. Fatima je preroška, ko obsoja hudobijo in vabi k spoštovanju človekovih pravic, k miru, doslednemu upoštevanju dostojanstva slehernega človeka. Poslanstvo kristjanov je tudi, da oblast oviramo pri hudodelstvu, pa tudi, da ji pomagamo, ko si prizadeva za dobro vseh.
Kamenjska osemdesetletnica je tako dan zahvale ali hvaležnica, pa tudi dan moledovanja ali molednica, da bi nas tudi v prihodnje spremljala in varovala v osebnih, družinskih in narodnih preizkušnjah. Zato se še naprej zaupno oziramo v Vsemogočnega in kamenjsko Gospo, to našo podobo fatimske Marije.