Kot vernica na poti se vseskozi spotikam, ubiram poti, ki se zdijo lažje, in se vse bolj zavedam, kako nevedna sem v poznavanju svoje vere in tudi drugih ver.

Posegam po knjigah, po duhovnih vsebinah, posedim pred računalnikom in rada odpiram internetne strani z versko vsebino, ki me s svojimi prispevki vedno znova navdušijo in mnogokrat rečem: »Tega pa res nisem vedela. Tega mi pa ni še nihče povedal. To je pa res pomembno!«

Prav v globini srca začutim veselje ob odkrivanju resnic naše vere. Odkrivam Boga, ki je moj Stvarnik, odkrivam Jezusa, ki je moj Odrešenik, in se vsak dan v molitvi zatekam k Svetemu Duhu. Moje moči pri delovanju v župniji so včasih tako šibke, moja ustvarjalna energija prav tako. In si večkrat rečem: »Če ne bo pomoči od zgoraj …« Pa pomoč kar pride. Moja hvaležnost je zato neizmerna.

Pri neki spovedi mi je spovednik položil na srce: »Pomembna je zvestoba: zvestoba zakramentom, zvestoba sveti maši, zvestoba molitvi …« To pomembno besedo: zvestoba, nosim v sebi, ko omahujem in pojema duhovni zanos. In jo privlečem na dan. In pomaga.

Enkrat sem na krilih, ko sem enostavno srečna, neka nerazložljiva notranja sreča in veselje, drugič pa ne čutim nič, vse je prazno, pusto v meni in vse naokoli. V srcu se plazijo razna vprašanja in takrat si rečem: »Ukvarjaj se s svojimi napakami, ne z napakami drugih.«

Tukaj si seveda ti, moj molitvenik Magnificat. Prelep si, da te ne bi vsak dan odprla. Pobožam naslovnico, spoznavam se z novo številko. S čim me boš presenetil ta mesec? Jutro in večer preživljam v tvoji družbi.

Prinašaš mi Božje besede, da bi sedle v moje srce. Beseda za Besedo. Nič se ne mudi. Na srce morajo trkati vedno znova in znova. Vsak dan. Hvaležna za nova spoznanja, za lepo molitev, ki jo zmolim s teboj. Mislim tudi na vse, ki te pripravljajo, da prideš do nas molivcev. Tako lep, tako bogat. Snovalci mislijo na vse, kako se potrudijo! Hvaležna sem.

Letos je že 10 let, kar prihajaš v našo hišo. Zelo si zaželen. Ne ostaneš dolgo zaprt v ovitku. Preveč me zanima, kaj mi prinašaš tokrat. Si moj prijatelj, moj sopotnik, si opora v mojem duhovnem življenju. Potrebujem te. Potuješ z menoj, kamorkoli grem. Daješ mi moč in pogum. Kaj sem že prebrala? Še enkrat te odprem in ponesem zapisane Božje besede s seboj v nov dan. Hvala ti, dragi Magnificat.