Duhovitost ali šaljivost je človeška lastnost, ki nas loči od drugih živih bitij. Z njo si pomagamo ob neprijetnih dogodkih, služi nam kot določena katarza in analiza družbenih dogajanj, prepovedanih ali nezaželenih tem ter spoznavanje sveta in sebe. Včasih je meja med satiro, ironijo in šaljivostjo zelo tanka. Žlahtni humor je zelo dobrodošel vsak dan, v vseh letnih časih in obdobjih, saj nam krepi duha. S tisto pravo duhovitostjo so žal obdarjeni le redki izbranci, a vseeno je na knjižnih policah najti marsikaj vabljivega s tega področja.

Humor, šaljivost, smešnost ali duhovitost

Humoristična književnost je preplet komičnosti oziroma šaljivosti in naj bi bralca razvedrila, nasmejala, mu dvignila razpoloženje ali pa ga seznanila z določenimi občutljivimi, težavnimi in posebnimi temami, ki jih je lažje obravnavati, če so zavite v duhovitost. Torej je lahko tudi poučna, namerna in sporočilna. Med tovrstno literaturo spadajo navadno krajša besedila (satira, smešnica, groteska, aforizem itn.); v dramatiki zastopata to smer farsa in komedija. Seveda najdemo tu tudi povesti in romane. Humor je verjetno na svetu toliko časa kot homo sapiens.

Humor je verjetno na svetu toliko časa kot homo sapiens.  

Duhovitost najdemo pri Primožu Trubarju, v pridigah Janeza Svetokriškega so šaljive drobtinice, s hudomušnostjo ni skoparil niti vrli Janez Vajkard Valvasor. V tem pogledu ne moremo mimo mladoslovencev in Janeza Trdine, Josipa Jurčiča in njegove humoreske Kozlovska sodba v Višnji gori, Janka Kersnika in Frana Detele. Izrazita in angažirana humorista tedanje dobe sta bila časnikar, pisatelj in dramatik Rado Murnik ter novinar, pisatelj in dramatik Jakob Alešovec. Nekaj njunih del hranimo tudi v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. Med drugim je Alešovec urejal humoristični časopis Brencelj. Prelomnico na tem področju zagotovo predstavljata leto 1908 in Prvi slovenski humoristični leksikon (izdal Viljem Požgaj), v katerem so zbrani različni kupleti, satire in humoreske.

Nekateri za najboljšega humorista štejejo pravnika, pisatelja in dramatika Frana Milčinskega, takoj za njim pa duhovnika in pisatelja Janka Mlakarja. Prvi se je zapisal v bralčevo dušo z zgodbami o Butalcih, Gospodom Fridolinom Žolno in njegovo družino, pri drugem pa so nespregledljive zgodbe o Trebušniku. Presenetljive so tudi kratkočasnice Antona Brezovnika z naslovom Šaljivi Slovenec. Po kruti prvi svetovni vojni je Hinko Smrekar dal na svetlo svojega Črnovojnika, neprekosljivo delo, polno pikrega humorja. Poseben in duhovit avtor je bil tudi pisatelj in kulturni delavec Damir Feigel; njegovi deli Domače živali in Pol litra vipavca hranimo v naši knjižnici. S satirami, humoreskami in drugim se je trudil filolog, profesor, kritik in pisatelj Valentin Korun v publikaciji Spake iz leta 1910. Ne smemo pa spregledati niti humorističnih časopisov.

Časopisje s humorističnimi in satiričnimi prispevki

Med humorističnimi listi hranimo v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije Brenclja v lažnjivi obleki, Pavliho, Ježa, Bodečo Nežo, Kurenta in druge. Med listanjem Brenclja naletimo na duhovite in privlačne ilustracije, ki popestrijo humoreske, aforizme in šaljive pesmi. Brencelj (izhajal 1869–1875 in 1877–1885) je letal in pikal oziroma pil kri vsepovsod – politikom, kulturnikom, različnim znanim ljudem iz družbenega življenja, učiteljem, učencem in vsem tistim, ki so podlegli človeškim slabostim. Nekatere misli, ki so jih naslovili »Nekaj izrekov politične modrosti«, je brezčasnih in jih lahko uporabimo še danes. Izbrali smo eno na temo zaupanja: »Zaupanje je draga reč, zato glej, komu ga daš, ker če ga nazaj vzameš, zgubi za-te in za-nj vso vrednost.« 

Nemški Pavliha v slovenski obleki iz leta 1866 je med platnici zajel več smešnih povesti, ki so bile namenjene ljudem za razvedrilo in kratek čas. Med njimi so »Kako Pavliha kerznarju v kožuhovne zleze kjer so bile suhe in mokre zmešane«, »Kako Pavliha nekemu čevljarju zmerznjenega blata namest masti proda«, »Kaj je Pavliha z nekimi gospodi in z mladim prašičkom počel« in podobne prigode. Jež, polmesečnik za šalo in satiro, je izhajal prvo in tretjo soboto v mesecu (1902–1909), urejal ga je slikar samouk, tiskar in humorist Srečko Magolič. List je vseboval pesmi, prozo in ilustracije s hudomušno vsebino. Poskusili so zadovoljiti različne bralce oziroma njihove muhe: »Vsak človek ima svoje muhe, in sicer dokler živi; šele, ko smo enkrat v deželi, kjer ni muh, potem jih tudi mi nimamo več.«

»Vsak človek ima svoje muhe, in sicer dokler živi; šele, ko smo enkrat v deželi, kjer ni muh, potem jih tudi mi nimamo več.«

Bodeča Neža je izhajala kot zabavno-humoristična nedeljska priloga Dnevu v letu 1914. Zgoščen list, na nekaj straneh, je izvabil nasmeh na obraz z različnimi šaljivimi zapisi na račun gostilničarjev, plesalcev, učencev, žensk, politikov, kuharic, postopačev – in še bi lahko naštevali. Izbrali smo zanimiv in brezčasen kuplet z naslovom »Dolgovi«: »Da se mirijo evropski duhovi, temu so krivi dolgovi … Da padajo v zraku zlati gradovi, temu so krivi dolgovi … Da se dolžijo ministrom nosovi, temu so krivi dolgovi … Vendar na stare pridejo novi – vsak dan se množijo dolgovi …« Revija Kurent je začela izhajati v prelomnem času ob koncu velike vojne (1918–1919), za nekaj mesecev pa so jo obudili tudi v letu 1929. Uredništvo je spodbujalo naročnike, naj revijo pošiljajo tudi vojakom na fronto. Z razvedrilnimi vsebinami bi jim tako vsaj nekoliko izboljšali razpoloženje in prinesli nekaj trenutkov pozabe, stran od vojne morije. Prispevke so poživile kakovostne ilustracije Maksima Gasparija, Hinka Smrekarja in drugih. 

V številki z dne 16. septembra 1918 naletimo na satirično pesmico: »Vrabci po vejah, murni ob mejah, gostolijo in cvrčijo, da velika je razlika med resnico in Resnico. Kaj morali smo doživeti v teh časih velikih, da smo prisiljeni sedeti na lastnih – jezikih.« Vsi starejši humoristični listi nam bodo zagotovo postali še bolj zanimivi in duhoviti, če bomo najprej v zgodovinskih virih poiskali osebnosti, ki so takrat nastopale na političnem in kulturnem parketu.

Članek si lahko v celoti preberete v 39. številki revije SLO.