Območje rudnika in komunističnega morišča Huda Jama, pogled s severa, od kmetije Lah tik pod Šmohorjem, 8. marca 2009. FOTO: Ivo Žajdela

Nadaljevanje iz: Huda Jama, rudnik Barbara rov, grobišče [3]

Po pretresljivi novinarski konferenci v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, na kateri so Pavel Jamnik, Jože Balažic, Mitja Ferenc, Marko Štrovs, Mehmedalija Alić in Jože Dežman predstavil težko opisljiv prizor, rov napolnjen z belo obarvanimi ljudmi, ki so jih komunisti leta 1945 umorili 440 metrov globoko v rudniku, sem dr. Jožeta Balažica, predstojnika Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, prosil za pojasnila in vtise o tem, kaj je videl v rudniku morišču Huda Jama.

Ivškov hrib, v katerem je rudnik Huda Jama z grobiščem, posneto z jugozahodne strani. Prvi jašek se nahaja levo pod robom travnika in gozda. FOTO: Ivo Žajdela

Orto posnetek lege rudnika Barbara rov pri Hudi Jami. Lega travnika, gozda in obeh jaškov (označenih z rdečo črto), v primerjavi s prejšnjo fotografijo.

Orto posnetek lege rudnika Barbara rov pri Hudi Jami. Vhod v rudnik je spodaj, oba jaška sta zgoraj levo (označenih z rdečo črto), levi je bil prazen, desni je bil napolnjen z umorjenimi.

Jože Balažic o Inštitutu za sodno medicino

Najprej sem ga vprašal o poslanstvu Inštituta za sodno medicino. Pojasnil je, da je to ustanova, ki se v svojem osnovnem poslanstvu ukvarja med drugim tudi z identifikacijskimi postopki pri prepoznavi neznanih trupel, delov neznanih trupel in ostankov človeških skeletov. Prvi predstojnik inštituta akademik in prof. Janez Milčinski je že v 70. letih postavil temelje katastrofne medicine, v kasnejšem obdobju pa so na inštitutu ustanovili Enoto za identifikacijo mrtvih, ki je sodelovala pri vseh večjih nesrečah in katastrofah doma ter v tujini. »Opravljenega je bilo veliko dela prav na področju identifikacij neprepoznavnih trupel iz teh dogodkov. Akademik Milčinski je pripravil posebno shemo delovanja enote, ki je v veljavi tudi v sedanjem času, dopolnjena z vsemi novimi metodami na področju identifikacij. Po letu 1995 je inštitut pričel opravljati DNA analize prav v namene identifikaciji oseb in neznanih trupel ter delov trupel in neznanih skeletov.«

Preiskovalci so v začetku marca 2009 po preboju enajste pregrade v rovu za prvim jaškom zagledali množico ljudi, ki so jih tam pred 64 leti umorili komunisti. VIR: Jože Jagrič

Delo pri izkopih žrtev povojnih in medvojnih pobojev

»Strokovnjaki Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani sodelujemo pri vseh tistih izkopih žrtev povojnih in medvojnih pobojev, kjer preiskavo vodi preiskovalni sodnik. V vseh takih primerih je s strani preiskovalnega sodnika izdana ustrezna odredba, v kateri je natančno opredeljena vsebina ter obseg sodnomedicinskega dela kot izvedenskega dela. V Sloveniji je naš inštitut edina izvedenska ustanova, ki je usposobljena za opravljanje strokovnega in izvedenskega dela pri tovrstnih izkopih. Vselej, ko drugi strokovnjaki naletijo na posmrtne ostanke človeškega izvora, obvestijo policijo, ta pa okrožnega državnega tožilca in preiskovalnega sodnika krajevno pristojnega sodišča. Preiskovalni sodnik se nato odloča ali bo odredil izvedensko delo ali pa bo delo prepustil drugim osebam, kot so arheologi, antropologi, itd. V primeru suma kaznivega dejanja se preiskovalni sodnik praktično vedno odloči, da bo k delu pritegnil strokovnjake in izvedence iz našega inštituta. Ekshumacija posmrtnih ostankov iz rudnika pri Hudi Jami ni naše prvo tovrstno delo.«

Preiskovalci so po preboju enajste pregrade v rovu za prvim jaškom zagledali množico ljudi, ki so jih tam pred 64 leti umorili komunisti. VIR: Jože Jagrič

26. septembra 1991 so opravili izkop ubitih pri Zaplani

V letu 1991 so se prvič srečali tudi z ostanki ubitih ljudi v medvojnem in povojnem nasilju. 6. junija 1991 so si strokovnjaki sodne medicine skupaj s preiskovalnim sodnikom ter državnim tožilcem ter policijo ogledali grobišče v opuščeni apnenici v Zakovškem gozdu pri Zaplani in 26. septembra 1991 opravili izkop posmrtnih ostankov skeletov, ki so pripadali 12 osebam v starosti med 20 in 50 let. Na kosteh zgornjih udov so našli nameščene žične zanke. Pri strokovnem pregledu posmrtnih ostankov so ugotovili, da je bilo vseh 12 oseb ustreljenih v glavo. Glede na lokacijo vstrelnih poškodb so opredelili, da je šlo za tako imenovani likvidacijski strel. Pri enem skeletu so našli še prestrel leve nadlahtnice ter leve lopatice. Izkop in pregled posmrtnih ostankov je odredilo Temeljno sodišče v Ljubljani po preiskovalnem sodniku v skladu z določili zakona o kazenskem postopku. Preiskani posmrtni ostanki so se leta 2009 še vedno nahajali v prostorih inštituta.

Leta 1994 so na zahtevo preiskovalnega sodnika takratnega Temeljnega sodišča v Kranju opravili izkop dveh trupel na parceli blizu Britofa pri Kranju. V letu 1996 so po odredbi Okrožnega sodišča v Celju opravili izkop dela posmrtnih ostankov na Golovcu pri Celju. Istega leta so prav tako na zahtevo celjskega okrožnega sodišča opravili delni izkop posmrtnih ostankov v jarku na Zgornji Hudinji pri Celju. Prav tako v letu 1996 so na pobudo Občine Koper opravili pregled ter ekshumacijo 130 skeletov v kraških jamah na območju občine.

Marca 2009 so po preboju enajste pregrade v rovu za prvim jaškom zagledali množico ljudi, ki so jih tam pred 64 leti umorili komunisti. VIR: Jože Jagrič

Izkopi pri Teznem in v Slovenski Bistrici

Leta 1999 so na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru opravili izkop posmrtnih ostankov 1.179 skeletov na trasi avtoceste v Bohovi pri Mariboru. Isto sodišče je leta 2001 izdalo odredbo za izkop posmrtnih ostankov, ki so ga opravili v rovu bivšega zaklonišča pri tovarni Impol v Slovenski Bistrici in v obeh rovih izkopali 431 skeletiziranih trupel.

Sodelovali so pri izkopavanju posmrtnih ostankov na travniku pri Vipavi ter pri izkopavanju posmrtnih ostankov v Bodoveljski grapi pri Škofji Loki. Zadnje izkopavanje, pri katerem so sodelovali pred Hudo Jamo leta 2009, je bilo izkopavanje po odredbi Okrožnega sodišča v Kranju na trasi avtoceste pri Lescah.

V laboratorijih inštituta so opravili tudi identifikacije s pomočjo DNK genotipizacij posmrtnih ostankov iz jame Konfin I. »Iz tega se vidi, da smo si strokovnjaki sodne medicine nabrali že veliko dragocenih izkušenj pri izkopavanjih žrtev pobojev, kateremu smo tudi pravkar priča v Hudi Jami.«

Preiskovalci so v začetku marca 2009 po preboju enajste pregrade v rovu za prvim jaškom zagledali množico ljudi, ki so jih tam pred 64 leti umorili komunisti. Eden od umorjenih. VIR: vladna komisija za grobišča

»Pogled in občutek se mi je vtisnil v najgloblji spomin«

Kako je Jože Balažic osebno doživel obisk (ogled) prizorišča v Barbarinem rovu v sredo, 4. marca? »Ogled prizorišča 4. marca letos je bil opravljen na podlagi zahteve Okrožnega sodišča v Celju. To je bil prvi takšen ogled z množico posmrtnih ostankov v opuščenem rudniku. Že samo okolje več kot 400 m dolgega in s pregradami zaprtega rova je zbujalo poseben občutek, ki je dosegel vrh ob pogledu na množico v različnih položajih ležečih posmrtnih ostankov, prevlečenih s sivo belo oblogo, ki je dajala vtis, da se je pred našimi očmi odprlo polje mumij. Toliko posmrtnih ostankov v vidnem polju mojih oči še nisem videl. Res je, da smo ob izkopavanjih izkopali veliko posmrtnih ostankov, vendar jih toliko naenkrat ni bilo pred očmi. Ta sivo bela koprena je izgledala kot da bi imel pred očmi pogled iz letala, ki leti tik nad oblaki. Ob tem pogledu se je prenekateremu od sodelujočih izvil krik iz grla. Vsi smo v nekem trenutku obnemeli in strmeli v to nepojmljivo gmoto. Nekje globoko v podzavesti se mi je utrnila misel, da so to vendar trupla – ostanki nekdaj živih ljudi, ljudi, ki so bili zverinsko pobiti; ljudi, ki so pred smrtjo morali trpeti smrtni strah, ki se ga najbrž z besedo ne da opisati.

V naslednjem trenutku sem se ovedel in pristopil s profesionalnega strokovnega vidika sodne medicine. Pogled in občutek se mi je vtisnil v najgloblji spomin in skupaj z ostalimi sem se počutil v poltemi ter utesnjenosti rova še bolj utesnjeno.

Med umorjeno množico v rovu za prvim jaškom je bil tudi umorjeni, ki je imel protezo, oklepa ga roka drugega umorjenega. VIR: vladna komisija za grobišča

Po Evropi je vprašanje podobnih grobišč že zdavnaj rešeno

Dr. Balažica sem vprašal tudi, ali se glede na dogajanje, še posebej leta 2008 (Lesce, Tezenski gozd, Pohorje), pri nas na pravi način lotevamo »urejevanja« (izkopov) grobišč. Kako to danes rešuje civilizirani svet? Odgovoril je, da imamo po zaslugi Mitje Ferenca evidentiranih veliko grobišč, nekatera pa je potrebno še potrditi s pomočjo sondiranj. »To delo opravlja peščica strokovnjakov ob stalnih birokratskih ovirah ter pomanjkanju denarja. Kar se tiče strokovnjakov sodne medicine, se pri izkopavanjih držimo strogih doktrinarnih načel. Delo, ki nas čaka v tem trenutku in v bodoče, bomo opravljali profesionalno, pietetno in v skladu z vsemi sprejetimi mednarodnimi standardi.

Ali je pristop pravilen, težko sodim. Vsekakor je sodnomedicinski del opravljen in bo opravljen v taki meri, da bo lahko dal odgovore na številna vprašanja, ki se ob tem porajajo. Po Evropi je vprašanje podobnih grobišč že zdavnaj bilo rešeno in ta so bila tudi urejena. Pri nas pa še po več kot 60 letih od teh dogodkov ne vemo ali nočemo vedeti, kje vse se nahajajo posmrtni ostanki žrtev, ki jim je potrebno dati ime in priimek ter se od njih dostojno posloviti, za kar imajo nedvomno vso pravico. Ko bomo to uresničili, takrat bomo lahko govorili o dejanski spravi in bomo lahko z mirno vestjo zaprli pomembno poglavje naše novejše zgodovine.«

Med umorjenimi je bil tudi invalid s protezo. VIR: vladna komisija za grobišča

Marko Štrovs o urejevanju grobišč komunističnega nasilja

Na predstavitvi odkritja grobišča v rudniku Huda Jama 5. marca 2009 je sodeloval tudi Marko Štrovs, vodja službe za vojna grobišča na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Takrat sem ga vprašal kaj vladna služba za vojna grobišča načrtuje za prihodnost. Odgovoril je, da bo služba za vojna grobišča v prihodnje napravila vse potrebno za to, da se dostojno in spoštljivo uredijo vsa pokopališča padlih vojakov in žrtev vojn na slovenskih tleh ter tudi v tujini, kjer ležijo Slovenci. Za vojaška pokopališča iz prve svetovne vojne in za grobišča umrlih borcev in žrtev vojne na strani NOB, je že utečen sistem rednega in investicijskega vzdrževanja, ki ga bo služba zagotavljala še naprej.

»Izredno velika naloga, ki bo terjala še nekaj let intenzivnega dela, je ureditev doslej prikritih grobišč umrlih vojakov ter civilnih žrtev medvojnega in povojnega nasilja komunističnih oboroženih sil, JLA oziroma Jugoslovanskih oblasti. Ta ureditev obsega pravno zaščito lokacij, kjer so vojna grobišča pred vsemi gradbenimi ali drugimi posegi, posvetitev teh lokacij za pokopališča, izgradnja ustreznih obeležij ter izvedba vseh gradbenih in vrtnarskih del, potrebnih za dostojno ureditev teh pokopališč. Ker je doslej evidentiranih že 581 takšnih doslej prikritih grobišč, med katerimi je veliko takšnih, kjer je sorazmerno majhno število žrtev, oziroma ležijo na lokacijah, kjer jih ni več možno urediti kot pokopališča, se mora opraviti prekop posmrtnih ostankov na druga pokopališča žrtev revolucije, oziroma v najbližjo kostnico. Glede na omejena sredstva se ureditev pripravlja po večletnem programu tako, da imajo prednost največja in najbolj izpostavljena grobišča, zlasti Tezenski gozd, Hočko Pohorje, Barbarin rov, Mozelj in druga grobišča na Kočevskem.

Množica ljudi, ki so jih komunisti umorili v rovu za prvim jaškom rudnika Huda Jama. Med iznosom umorjenih s kraja zločina. VIR: vladna komisija za grobišča

Malo denarja za morišča in grobišča

Dejal je, da je v proračunu za leto 2009 za redno in investicijsko vzdrževanje in urejanje vseh vojnih grobišč, vključno s prikritimi, namenjenih 583.000 evrov. Poleg tega obstaja še poseben sklad v znesku 349.000 evrov, iz katerega se financira ureditev Teharij, grobišča pod Krenom in drugih grobišč žrtev revolucije in povojnega nasilja. Dodal je, da služba za vojna grobišča iz namenjenih sredstev zagotavlja vzdrževanje in intervencijske obnove vojnih grobišč prve svetovne vojne, grobišč ubitih borcev in žrtev vojne na strani NOB ter grobišč padlih vojakov in civilnih žrtev medvojnega in povojnega nasilja komunističnih oboroženih sil.

Pojasnil je, da bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v okviru namenjenih proračunskih sredstev za prikrita grobišča v letu 2009 financiralo predvsem naslednje projekte: redno vzdrževanja območja vojnih grobišč Kočevski rog, redno vzdrževanje kostnice Maribor, redno vzdrževanje spominskega parka Teharje, sondiranja in prekopi prikritih grobišč, nadaljnje evidentiranje prikritih grobišč, sanacijo spominskega obeležja na Teharjah in nadaljevanje z raziskavo ter skrb za dostojen in spoštljiv pokop najdenih umorjenih v rudniku Huda Jama.

Med umorjeni v rudniku Huda Jama je bil tudi eden z rožnim vencem v čevlju. VIR: vladna komisija za grobišča

Vloga Službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo

Dejal je tudi, da je Služba za vojna grobišča pri MDDSZ z dotedanjimi deli pri odkrivanju grobišča Barbara rov pri Hudi Jami zadovoljna. »Prve priprave s strani službe za ta projekt so začele potekati že lani februarja. Samo delo je potekalo skozi celo leto, predvsem zaradi številnih pregrad in nasutij v samem rovu. Služba za vojna grobišča je imela pri tem podporo vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ter same vlade, ki je s sklepom potrdila program dela komisije za leto 2008, v katerem je bil zajet tudi projekt odkrivanja grobišča v rudniku Barbara rov v Hudi Jami. Pri samem projektu so aktivno sodelovali kriminalistična policija, Muzej novejše zgodovine in drugi strokovnjaki.

Ivo Žajdela, Po Evropi je vprašanje grobišč že zdavnaj rešeno, Družina, 22. 3. 2009Ivo Žajdela, Hudo zlo iz hudih jam, Demokracija, 14. 3. 2009

Bogdan Sajovic, Odkritje grozljivo pobitih, Demokracija, 12. 3. 2009Nadaljevanje v: Huda Jama, rudnik Barbara rov, grobišče [5]

Lobanja umorjenega v rudniku Huda Jama s sledovi strelov komunističnih morilcev. VIR: vladna komisija za grobišča

1/20