Pretresljiva novinarska konferenca 5. marca 2009 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije: Pavel Jamnik, Jože Balažic, Mitja Ferenc, Marko Štrovs, Mehmedalija Alić in Jože Dežman. FOTO: Ivo Žajdela

Nadaljevanje iz: Huda Jama, rudnik Barbara rov, grobišče [2]

Ko so delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik, vodil jih je Mehmedalija Alić, pod koordinacijo takratnega sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, vodil ga je zgodovinar Jože Dežman, po več mesecih 3. marca 2009 predrli enajsto pregrado in se dokopali do umorjenih tam leta 1945, so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije 5. marca 2009 pripravili zelo odmevno javno predstavitev. Na njej so sodelovali Pavel Jamnik, Jože Balažic, Mitja Ferenc, Marko Štrovs, Mehmedalija Alić in Jože Dežman.

Vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo zgodovinar Jože Dežman med predstavitvijo odkritja komunističnega morišča v rudniku Huda Jama. FOTO: Ivo Žajdela

Morišče, zadelano z enajstimi pregradami v dolžini sto metrov

24. julija 2008, so rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik pod vodstvom sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v rudniku Barbara – rov pri Hudi Jami pri Laškem prebili opečnat zid, ki je v stranskem rovu preprečeval dohod do jaškov, v katerih naj bi bilo množično grobišče pomorjenih leta 1945. Vendar je sledilo neprijetno presenečenje, saj je bil rov v nadaljevanju umetno zasut. Ko so kasneje začeli izvažati nasutje, so naleteli na še večja presenečenja. Nasutju je sledil 80 cm debel betonski zid. Nato še eden, debel 120 cm, takoj za njim pa še 55 cm debel opečni zid. Vseh pregrad je bilo enajst, rudniški rov pa je bil skrbno in temeljito zadelan v dolžini stotih metrov.

Preboj opečne pregrade, ene od enajstih, v rudniku Huda Jama, za njo zasutje rova do naslednje pregrade. VIR: vladna komisija za grobišča

Morišče v globini 440 metrov od vhoda v rudnik

Ko so rudarji po sedmih mesecih prebili ta »zamašek«, pri čemer so odstranili 400 m³ različnega materiala, so najprej, 2. marca 2009, naleteli na prvi okostnjak, potem pa še na enega. Pred njimi se je odprl rov, na tleh pa so zagledali razmetane čevlje. Ko so prišli do prvega jaška, jih je ta pričakal s pogledom v temno globino. Oba jaška naj bi bila globoka okoli 45 metrov, sodnomedicinski strokovnjak dr. Jože Balažic nam je pojasnil, da se trupla sesedejo do 70 %.

Rov ob jašku je bil delno bočno zasut. Ko so prešli to zasutje, in še nekaj metrov naprej po rovu proti drugemu jašku – bili so 440 metrov od vhoda v rudnik –, so pred seboj zagledali strahoten prizor. Pred njimi je bil rov, do polovice napolnjen s trupli. Ker so po truplih nekoč potrosili apno, so najprej mislili, da so ta mumificirana. »Dolga leta sem v sodni medicini, a kaj takega še nisem videl. Ti ljudje so močno trpeli,« je takoj po obisku grobišča v rudniku dejal Jože Balažic. Naslednji dan, 5. marca, je na novinarski konferenci v Muzeju novejše zgodovine dodal, da je v svoji sodnomedicinski praksi videl že »marsikaj grdega in hudega«, vendar pogled na »valovite meglice« v tem rovu »človeka presune in ga ne more in ne pusti ravnodušnega«. Po njegovem mnenju naj bi bilo v rovu okoli 300 trupel.

Strokovni izkop bo opravil Inštitut za sodno medicino

6. marca je Okrožno državno tožilstvo v Celju preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju predlagalo, da opravi posamezna preiskovalna dejanja. Inštitut za sodno medicino iz Ljubljane bo strokovno vodil izkop posmrtnih ostankov in po temeljitem pregledu ugotovil število oseb in druge posebnosti, zlasti spol, starost in drugo, kar bi pripomoglo k ugotavljanju njihove istovetnosti, ter okoliščine nastopa smrti. Muzej novejše zgodovine Slovenije bo pri izkopu posmrtnih ostankov identificiral najdene predmete, predvsem pa bo ugotavljal starost predmetov in izvor. Skrbel bo za ugotovitev, kdo so bili umorjeni ljudje in za hrambo najdenih predmetov. Izkop in raziskava trupel v rovu bo trajala nekaj tednov. Medtem bodo rudarji poskrbeli, da bo delo v rudniku varno. Potem bodo na vrsti grobišča v obeh navpičnih jaških.

Betonska in opečnata pregrada, s katero so komunisti za 64 let zapečatili nepopisno morijo ljudi globoko v rudniku Huda Jama. VIR: vladna komisija za grobišča

Potek prebijanja pregrad v rovu proti morišču

5. marca 2009 je Mehmedalija Alić iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je vodil skupino delavcev, ki je odkopavala zasuti, zazidani in zabetonirani rov, predstavil naslednje podatke.

Prva faza. Odpiranje opečnato-betonske pregrade (št. 1) v dostopni progi 24. julija 2008. Debelina pregrade je bila 0,3 m, stacionaža 0 m. Odpiranje je opravila reševalna ekipa RTH. Investitor: RS Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Ljubljana.

Druga faza. Odstranitev nasutega materiala v dostopni poti. Dela so se izvajala od 22. 8. 2008 do 11. 9. 2008, odstranjeno 172 m³ materiala na stacionaži od 0-38,5 m. Investitor: RS Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Ljubljana.

Tretja faza. Odstranitev nasutega materiala in vgradnja začasne podgradnje od 15. 12. 2008 do 30. 1. 2009 v dostopni progi. Odstranjeno je 162 m³ materiala na stacionaži od 38,5 m do 74 m in vgrajeno 40 m poligon podgradnje na stacionaži od 30 m do 70 m, izvede se razširitev že porušene opečnate pregrade (št. 2 ) na stacionaži 71,2 m. Investitor: Muzej novejše zgodovine Ljubljana.

Betonska in opečnata pregrada, s katero so komunisti za 64 let zapečatili nepopisno morijo ljudi globoko v rudniku Huda Jama. Temna pika na opečnem zidu je vrtina, s katero so rudarji med izkopom sondirali stanje plina na drugi strani. VIR: vladna komisija za grobišča

Odpiranje betonske pregrade debeline 1,20 meta

Četrta faza. Odpiranje betonske pregrade (št. 3) v dostopni progi 3. 2. 2009. Debelina pregrade 0,8 m, stacionaža 74 m. Odpiranje je izvedla reševalna ekipa RTH. Odstranitev nasutega materiala od stacionaže 74,8 m do 82,6 m. Na tem mestu se nahaja lesena pregrada, kateri sledi glina v debelini 1,4 m (št. 4) do skupne stacionaže 84 m (okoli 50 m³ materiala). Sledi odpiranje betonske pregrade (št. 5) v debelini 1,20 m na stacionaži 84 m in opečnate pregrade na stacionaži 85,2 m debeline 0,55 m (št. 6). Odpiranje je izvedla reševalna ekipa RTH.

Za pregrado je sledila glina (št. 7) opažena z lesom in pločevino (dolžina 1,4 m), ki se je nadaljevala (št. 8 ) do stacionaže 89,3 m, kjer se nahaja betonski okvir (ostanek zračilnih vrat) v debelini 0,3 m (št. 9). Za zračilnimi vrati se je spet nahajala glina v dolžini 1,4 m, ki je bila opažena z lesom (št. 10) in nato jamska jalovina do stacionaže 92,8 m, kjer se je nahajalo okoli 0,3 m apna (št. 11), jamska jalovina se je nato razprostirala do končne stacionaže na 100 metrih (okoli 30 m³ materiala), oziroma 440 metrih od vhoda v Barbara rov. Investitor: Muzej novejše zgodovine Ljubljana. Podpisana: Gorazd Hafner, Rudnik Trbovlje-Hrastnik in Mehmedalija Alić, Rudnik Trbovlje-Hrastnik.

Betonska in opečnata pregrada, s katero so komunisti za 64 let zapečatili nepopisno morijo ljudi globoko v rudniku Huda Jama. VIR: vladna komisija za grobišča

V svetu ni rudnika, ki bi ga uporabili za pomor večjega števila ljudi

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc, vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč, je 5. marca 2009 za Družino na vprašanje v čem je grobišče v rudniku Barbara pri Hudi Jami nekaj posebnega, povedal prikrita grobišča lahko delijo v štiri skupine: navadne jame, ki so jih za umore skopali, kraška brezna, protitankovske jarke in rudniške jaške. »Raziskava oziroma sondiranje, to je potrditev človeških posmrtnih ostankov v navadnih jamah, poteka relativno brez večjih problemov. Prvi večji tehnični in metodološki izziv je predstavljal iznos žrtev iz miniranega kraškega brezna pri Konfinu 1 nad Grčaricami jeseni 2006. Avgusta 2007 smo uspeli prvič raziskovati protitankovski jarek. V Teznem pri Mariboru se je potrdil obstoj več kot 900 metrov jarka, napolnjenega s trupli. To je največje grobišče v Sloveniji. Raziskovalci pa si ob poznavanju birokratskih in tehničnih preprek vse do prejšnjega leta nismo niti mislili, da bi lahko kdaj posegali tudi v rudniške jaške. V svetovni literaturi še nismo našli tovrstnega primera, da bi raziskovali rudnik, ki so ga uporabili za pomor večjega števila ljudi.«

Betonska in opečnata pregrada, s katero so komunisti za 64 let zapečatili nepopisno morijo ljudi globoko v rudniku Huda Jama. Za njo spet zasutje rova do naslednje pregrade. VIR: vladna komisija za grobišča

Ko si v delčku sekunde soočen z množico posmrtnih ostankov

Na vprašanje kako je doživel prizore, ki so se mu nudili v rudniku Huda Jama, je odgovoril, da težko. »Najprej hodiš vsakodnevno v rov prav zato, da bi prišel do tega odkritja. Potem pa, ko si v delčku sekunde soočen z množico posmrtnih ostankov, ki najprej izgledajo kot neka bela valovita preproga, potem pa, ko prideš bližje in vidiš, da so to posmrtni ostanki, je šok še toliko večji. Ko sem si šele naslednji dan poskušal urediti vtise in si pogledati posnetke, ki sem jih sproti opravljal s kamero, sem pravzaprav videl, kako smo vsi, ki smo bili v jami, v sekundi, ko smo bili soočeni s posmrtnimi ostanki, različno reagirali. Nekateri samo z dolgimi vzkliki: 'Joj, joj, joj!'. Kakšnemu drugemu je ušla kakšna bolj 'krepka' beseda, nekateri pa iz sebe preprosto niso bili zmožni iztisniti nič. Ko sem se priplazil iz jame, nisem mogel več zadrževati solz. Verjetno me bodo ti prizori še dolgo spremljali v življenju.«

Rudnik morišče urediti tako, da ga bodo ljudje lahko obiskovali

Vprašal sem ga tudi kako je treba urediti problematiko grobišča v rudniku Huda Jama, da bi zadostili vsem strokovnim kriterijem. »Prvo kar mora država omogočiti, je označitev in ureditev vseh že raziskanih pa tudi šele evidentiranih prikritih grobišč. Rudnik v Hudi Jami je le eno izmed njih. Sicer pa za ureditev eno najbolj težavnih. O tem, kako urediti rudnik, sem razmišljal vseh sedem mesecev, ko sem spremljal napredovanje del. Z rudarji smo izmenjevali mnenja in ugotovili, da bi se dalo rov urediti tako, da ga bodo lahko obiskovali tudi drugi, zlasti tisti, ki menijo, da so v njem zakopani njihovi sorodniki; da se bodo lahko poklonili njihovemu spominu. Če bo to vsaj malo ublažilo njihove skeleče rane, bomo naredili veliko.«

Mehmedalija Alić pred vhodom v rudnik morišče Huda Jama 2. marca 2009. VIR: Mehmedalija Alić

Marko Štrovs o prebijanju do ubitih v Hudi Jami

Marko Štrovs, vodja službe za vojna grobišča na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je takoj potem, ko so po prebitju zadnje pregrade v rudniškem rovu naleteli na grozljiv prizor, rov napolnjen z leta 1945 tam umorjenimi ljudmi. Za STA je 4. marca 2009 dejal, da je raziskava v Barbara rovu v Hudi Jami trajala od začetka leta 2008. »Ves čas po drugi svetovni vojni se je govorilo, da je tam precej veliko grobišče,« je dejal in dodal, da je bil v oddaljenosti od 800 metrov od vhoda rov zazidan. »Tisti zid je bil tabu.«

Pojasnil je, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pri Rudniku Trbovlje - Hrastnik naročilo ekspertizo o možnostih raziskovanja rova. Zid, ki je preprečeval dohod do jaškov v rudniku, so podrli 24. junija 2008, vendar je bil za tem zidom rov zasut z jalovino. Potem ko so rudarji spraznili rov, so naleteli na drug zid iz trdega betona. Tudi za tem zidom je bil rov zasut z jalovino. Ko so izpraznili rov, so naleteli na zaporko, za njo pa še na nov betonski zid. Za tem zidom je bila ponovno zaporka, za njo pa preperel les in spet nov zid. »Za tem zidom nas je pričakala prva žrtev, ki si je izdolbla rov.« Kmalu so naleteli na drugo žrtev, ki je bila verjetno ubita. Nato je bil rov v dolžini devetih metrov zasut z glino.

Čevlji v rudniškem rovu, ki so ostali za umorjenimi. FOTO: Pavel Jamnik

»Za tem kupom pa smo videli belino do kraja«

»Včeraj smo šli naprej in ugotovili, da je za tem zasutjem prost rov, širok tri metre in visok dva in pol metra.« Prišli so do množice usnjenih čevljev. »Nato smo prišli do jaška, ki je po načrtu globok 72 metrov in premera štirih metrov. Splezali smo naprej mimo jaška, deset metrov od tam je kup zemlje, za tem kupom pa smo videli belino do kraja. Ko smo prišli zraven, smo videli, da so to trupla, ki so čisto apnene barve. To niso okostja, ampak mumificirana trupla.«

Po njegovem mnenju ni prišlo do razpada zato, ker je bil prostor hermetično zaprt, ali pa niso razpadla zato, ker so bila posuta z apnom. »Vidi se tkiva in vidi se, da so bila brez obleke in čevljev.« Rov se, tako Štrovs, nadaljuje in se konča po sto metrih. »Naprej se ne vidi, preko teh ljudi pa ne moremo.«

Štrovs je dodal, da je bila edina priča pred Pučnikovo komisijo nek šofer, ki je vozil žrtve, in ta je dejal, da so bili to večinoma Slovenci iz Teharskega taborišča. Po njegovem pa so bili verjetno tudi hrvaški jetniki. V izjavi za medije po novinarski konferenci (5. marca 2009) je Štrovs tudi povedal, da je možno, da so v rovu pobiti tudi pripadniki Rupnikovega bataljona.

Drugi ubiti, na katerega so v rovu naleteli po preboju stometrske pregrade. VIR: vladna komisija za grobišča

Barbara Brezigar: Prizor v Barbara rovu je zelo grozljiv

V poročilu STA 4. marca 2009 pod naslovom Brezigarjeva: Prizor v Barbara rovu je zelo grozljiv so zapisali: »Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je po današnjem obisku Barbara rova rudnika v Hudi Jami na območju Laškega, kjer so v torek odkrili večje število posmrtnih ostankov, v izjavi za medije povedala, da je prizor v jami zelo grozljiv. Dejala je, da o preiskavi ne more nič govoriti, prišla pa se je poklonit žrtvam povojnih pobojev.«

»To, kar sem videla, lahko kot človek ocenjujem, da je nekaj najbolj pretresljivega, kar lahko vidiš v življenju. Da več kot 60 let nismo bili sposobni raziskati takšne zločine, pa je naslednji problem. Ne vem, ali bo sploh možno odkriti storilce oz. ali so sploh še živi,« je poudarila Brezigarjeva. Pojasnila je, da je žrtev veliko in od države pričakuje, da bo sposobna razčistiti s preteklostjo in stvari postaviti na pravo mesto. Po njenem mnenju je to tisto, kar bi si vsi v tej državi morali želeti, če hočemo živeti naprej.

Po preboju skozi enajst pregrad prvi pogled v navpični jašek. Kaj je v njem? VIR: vladna komisija za grobišča

Pavel Jamnik: V tem grobišču je veliko neznank

Pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Pavel Jamnik je za isti članek STA povedal, »da so danes nadaljevali z ogledom v jami, v naslednjih dneh pa se bo preiskava nadaljevala v kriminalistično-tehničnem smislu, veliko bo tudi sodno-medicinskega dela. Po njegovi oceni je število trupel za zdaj še neznanka, prav tako ne ve, kam bodo trupla po končani preiskavi odpeljana. 'Trupla bodo ostala v rudniku, dokler se ne dogovori o podrobnostih in se uskladi s stroko. V tem grobišču je veliko neznank. Iz enega pričevanja t. i. Pučnikove komisije izhaja domneva, da je nekaj žrtev slovenskih, nekaj pa hrvaških,' pravi Jamnik.«

Ivo Žajdela, Hudo zlo iz hudih jam, Huda Jama, Demokracija, 14. 3. 2009Nadaljevanje v: Huda Jama, rudnik Barbara rov, grobišče [4]

Za prvim jaškom so v rovu zagledali množico ljudi, ki so jih tam pred 64 leti umorili komunisti. FOTO: Pavel Jamnik

1/13