Tako rekoč diametralno drugačna kot do Beneške republike in nasploh do Italije sta bila odnos in zanimanje Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693) za jugovzhodno soseščino Kranjske, ki jo lahko v modernem pomenu besede imenujemo hrvaški prostor. Temu je vsekakor najprej botrovala tesna povezanost Hrvaške in Morske vojne krajine s Kranjsko, ki je leta 1578 in nato še 1625 skupaj s Koroško prevzela finančno breme tega dela Vojne krajine. Razlog za njuno obširno obravnavo v XII. knjigi Slave vojvodine Kranjske (1689) je bil po Valvasorjevih besedah prav ta: ker ju plačujejo kranjski stanovi.

In ker so se v teh dveh krajinah branile meje skrajne jugovzhodne dežele Svetega rimskega cesarstva (Nemškega cesarstva), se je velik del vojaške in vojne zgodovine Kranjske odvijal na branikih in bojiščih Vojne krajine, pa tudi na bližnjih območjih, ki jih je zasedla osmanska vojaška sila. Nikakor ne gre prezreti, da je ob izidu Slave vojvodine Kranjske že šest let...