V sporu med poreško-puljsko škofijo na Hrvaškem in italijanskim benediktinskim samostanom za samostansko zgradbo na obali med obema vpletenima stranema še vedno vre. Medtem ko Hrvaška škofovska konferenca podpira odločitev Vatikana, naj bi nepremičnino vrnili italijanski redovni skupnosti, je sedemdeset istrskih duhovnikov podprlo predlog puljskega škofa Ivana Milovana, naj se nepremičnine v hrvaškem obmorskem mestu Dajla vrnejo hrvaški državi.

Puljski škofijski kancler Ilija Jakovljević je po srečanju z istrskimi duhovniki na včerajšnji tiskovni konferenci obnovil pravno mnenje svoje škofije, je poročala tiskovna agencija Hina. Po njem naj bi omenjena nepremičnina po hrvaških zakonih in z upoštevanjem osimskih sporazumov pripadala župniji Dajla ali pa hrvaški državi.

Oblasti so samostan, iz katerega so bili leta 1948 izgnani italijanski menihi, po koncu komunistične vladavine vrnili v roke poreško-puljske škofije. Država sicer do lastništva samostana nima nikakršne pravice, kljub temu pa želijo zgradbo vrniti v roke hrvaških oblasti, da bi spor rešili na miren način in brez kršenja hrvaških zakonov, je pojasnil Jakovljević.

Pred tem je stalna komisija Hrvaške škofovske konference minulo sredo izrazila svojo podporo odločitvi vatikanske komisije. Omenjeni spor je rezultat dejanj komunističnega režima, ki je ljudi preganjal in jim odvzemal lastnino iz političnih razlogov, so po srečanju zapisali hrvaški nadškofje iz Zagreba, Splita, Rijeke in Djakovo-Osijeka. Že ob začetku spora med hrvaško škofijo in italijanskimi benediktinci so si prizadevali za rešitev znotraj Cerkve, kajti nihče ne želi spreminjati določil osimskih sporazumov.

Sklep poravnalne komisije, katere člana sta med drugim tudi zagrebški kardinal Bozanić in italijanski kardinal Attilio Nicora, ki skrbi za upravljanje vatikanskih nepremičnin, obvezuje poreško-puljsko škofijo k vračilu samostanskih nepremičnin italijanskim benediktincem in k povračilu odškodnine, saj je bil del zemljišča v tem času že prodan. Obenem pa morajo bratje benediktinci znova pridobljeno lastnino gospodarno uporabiti na hrvaških tleh, s čimer bodo izpolnili prvotno voljo ustanoviteljev samostana, da izboljšajo socialni položaj prebivalcev Dajle.